Šola po drugi svetovni vojni

“Spominjam se, da smo v osnovni šoli nabirali šipek za čaj in da smo bili oblečeni v halje.” (Lucija Nabergoj, rojena Švara, r. 1960)

“Obiskoval sem prvi razred osnovne šole leta 1961. Prve tri razrede in polovico četrtega razreda sem bil v Gabrovici, drugo polovico četrtega razreda v stari šoli v Komnu, od petega do osmega razreda pa v šoli v Svetem. V Gabrovico sem šel peš, v Komen in Sveto nas je peljal avtobus. Avtobusi niso bili taki kot danes. Spominjam se, da smo vrata odpirali s kljuko, prtljažnik je bil na strehi. Pouk je potekal od ponedeljka do sobote, dopoldne in popoldne. Tomačevljani smo hodili dopoldne v šolo.

Ko smo prišli iz šole, smo pojedli kosilo, nato naredili nalogo, se kaj učili. Nato smo morali pomagati staršem. Pogosto smo peljali krave na pašo. Knjige smo raje pustili doma, saj so jih krave lahko pojedle.
Otroci smo se tudi igrali – skrivalnice, nogomet, lovili veverice, polhe, ribe. Pozimi smo drsali po kalu, poleti smo se kopali v lokvi med Tomačevico in Malim Dolom in tudi v Komnu, v bazenu opuščene drevesnice. Poleti, ko ni bilo šole, smo pomagali staršem, sam sem šel z mamo prodajat zelenjavo na Prosek in Opčine. Po kosilu je bil čas za igro.
Po tem, ko je bil narejen brjar smo igrali tam tudi košarko.” (Pripovedoval je Ljubo Švara, roj. 1954.)

“/…/ Za malico smo dobili marmelado, pašteto, mesni narezek, čaj. V šoli smo morali biti pridni. Če ne, smo bili kaznovani.” (Pripovedoval je Ljubo Švara, roj. 1954, v intervjuju s hčerko Mojco Švara Buda.)