Rodbina Grasselli v Gorici pri Slivnici

Vincenc Grasselli se je iz italijanske Lombardije preselil v Celje in se 8. februarja 1818 poročil z Marijo Walburgo (†1852). Ta je prihajala iz Ložnice in je bila hči Ignaca in Elizabete, rojene Majer. V zakonu so se Mariji in Vincencu rodili otroci: Karl Jožef (*1819 †1899), Vincenc ml. (*1821 †1874), Marija (*1825 †1866) in Franc-Borg (*1828 †1900).

Leta 1855 se je Vincenc ml. v Celju poročil z Ano Drobnjak. Rodilo se jima je deset otrok (eden ni preživel): Vincenc Karl (1854), Valburga Jožefa (1858), Johan Rajmund (1859), Ana Štefanija (1860), Marija Marta (1862), Robert (1864), Jože (1866), Emil Johan (1868) in Ludvig (1871). Vincenc in Vincenc Grasselli mlajši (najbrž še kdo od družinskih članov) sta se v Celju ukvarjala s trgovino in gostinstvom.

Jože se je preselil v Sveti Jakob (danes Jakob pri Šentjurju), kjer sta z ženo Marijo imela trgovino in gostilno. Njuna hči Emilija (*1895 †1989) je bila zelo nadarjena učenka, oče pa ji šolanja po ljudski šoli ni želel omogočiti. Odselila se je od doma in stricu Robertu Grasselliju v Gorici pri Slivnici pomagala v trgovini. Imela je bogate izkušnje v trgovini in v Svetem Jakobu najela lokal in začela s trgovino ter si začela graditi hišo. Ko se je brat Josip (Pepo) vrnil iz vojske, sta delala skupaj in leta 1923 kupila hišo v Šentjurju v Zgornjem trgu. Kasneje sta si imetje razdelila; Josip je dobil hišo v Svetem Jakobu, ona pa hišo v Šentjurju, v kateri je odprla trgovino. Leta 1924 se je poročila s Francem Zdolškom.

Istega leta se je Emilijinemu bratu Jožetu (Josipu) rodil Jože (Josip) ml., za njim pa še šest bratov in sester. Njihova mama je ob začetku druge svetovne vojne umrla zaradi infekcije. Oče je med vojno pomagal partizanom, a so ga kljub temu leta 1944 ubili. Jože oziroma Josip Grasselli ml. je doktoriral iz matematike, bil je univerzitetni profesor in med drugim predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Umrl je leta 2016.

Vincenc Grasselli mlajši naj bi trgovsko dejavnost nadaljeval v Gorici pri Slivnici (takrat Glinci). Leta 1880 so na križišču v kraju zgradili veliko enonadstropna zgradbo. Robert je očetove posle prevzel okoli leta 1890. Po drugih navedbah pa naj bi močvirnato zemljišče na levem bregu Voglajne v Gorici kupil Robert in začel trgovati z raznim blagom za potrebe prebivalstva. Robert se leta 1893 poročil z Marijo Ločičnik iz Dobja pri Planini, ki je bila delala pri Grassellijevih. Rodili so se jima sinovi Jože (1890), Robert (1895) in Emanuel (1894). Robert je bil vpoklican in vojsko in je padel na soški fronti, Jožef se je poročil in se preselil k ženi v Sv. Jakobu, tako da je očetove posle v Gorici po letu 1920 prevzel najmlajši sin Emanuel.

Uspešno jih je vodil in se leta 1924 na Slivnici pri Celju poročil s Silvo Gradt iz premožne družine trgovca Karla Gradta, ki je imel v Šmarju pri Jelšah trgovino, gostilno in mesarijo. V zakonu so se jima rodili: Silva (1925), Erika (*1927), Robert-Karl (1930) in Elenora (1943).

V trgovini in gostilni, kjer so stregli tudi hrano, je bilo zaposlenih več oseb: kuharica, trgovka, natakarica, dekla, konjski hlapec … Preko ceste so imeli svinjski hlev, za zgradbo pa hlev za govedo. Od domačinov so za nadaljnjo prodajo odkupovali meso in tudi drugo blago. V kraju so Grassellijevi veljali za poštene ljudi, ki so bili tudi pripravljeni pomagati in so nasploh v kolektivnem spominu dobro zapisani.

Leta 1946 je povojna komunistična oblast prisilno deportirala družino iz Gorice pri Slivnici. Družina se je zatekla k teti Marti v avstrijsko Radgono, kasneje pa so se odselili v ZDA. Robert Karl je študiral v Gradcu, diplomiral je na Harvardu, iz kemije je doktoriral na univerzi v Clevelandu. Bil je izumitelj, zaposlen na pomembnih položajih v gospodarstvu, bil je tudi univerzitetni profesor. Nazadnje je poučeval na Tehniški univerzi v Münchnu. Prejel je številne nagrade in bil večkrat nominiran za Nobelovo nagrado. Robert se je leta 1989 poročil z dr. Evo-Mario Hauck-Grasselli, anesteziologinjo. Bila sta razpeta med Münchnom in Pensilvanijo v ZDA.  Umrl je v Münchnu leta 2018 v 88. letu starosti.

Po deportaciji družine so v Grassellijevo zgradbo v Gorici naselili najemnike. V pritličju sta nekaj časa delovala bar in trgovina, dandanes je v zgradbi zgolj trgovina.

Leta 2024 so v Gorici pri Slivnici slavnostno odprli park, posvečen spominu na Roberta Karla Grassellija. Investicijo v park je večinoma prevzela njegova vdova Eva Maria, ki je bila tudi prisotna na dogodku,nekaj sta prispevali tudi krajevna skupnost in občina.

Viri:

Krstne, mrliške in poročne knjige Nadškofije Maribor

Žafran, L. objave na Facebook profilu TD Gorica pri Slivnici

Žafran, L. Gorica pri Slivnici se ponaša s parkom, poimenovanem po rojaku z mednarodno kariero. Dostopno na: https://kozjansko.info/gorica-pri-slivnici-se-ponasa-s-parkom-poimenovanem-po-rojaku/