Pust je bil najbolj pričakovan in priljubljen dogodek v vasi.
Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, ki izvira še iz časov pred krščanstvom. Pust preganja zimo in časti pomlad, ko zemlja spet rodi. Praznovalo se je po celi vasi, po cesti, na borjačih, v gostilnah in po hišah.
“Za maškerado ni bilo kakih posebnih priprav. Običajno so poiskali kako ustrezno oblačilo kar doma. Redkokdaj so si kupili kako masko in jo potem skrbno hranili za naslednje leto, da so si jih lahko med seboj posojali. Preproste klobuke so si fantje izdelali kar iz papirja. Tastari si je sposodil klobuk pri nonotu, ta stara pa fәcou (ruto) kar pri noni.
V pustnem sprevodu so bili: novic in novica, ta stari in ta stara in ohcetarji (svatje). Svoje mesto v skupini je vedno imel nekdo, ki je vozil cizo s sodčkom in nekdo, ki je nosil košaro. V sodček so vlivali vino, v košaro pa so devali klobase, jajca, panceto in kar so dobili. Navada je bila, da so gospodinje shranile par klobas prav za pustarje (maškare). Prav tako so že prej pripravile tudi jajca.
Koder niso imeli klobas, so dali denar, kar je bilo dobrodošlo pri nabavi radiča in kruha. Ko so maškare prišle v hišo, je novic (ženin) zaplesal z gospodinjo, da bo debela repa. Otroci smo se bali hudiča, ki je obvezno spremljal sprevod. Rožljal je z kjәtnәmi (verigami) in lovil otroke. Še posebej si je privoščil fantke, ki so nagajali ali kako ušpičili. Sprevod je spremljal tudi vaški godec, ki je poskrbel za veselo vzdušje. Včasih se mu je pridružil še bobnar. Glas harmonike in bobna se je razlegal po vsej vasi. Iz dobrot, ki so jih nabrali po vasi, so pripravili večerjo. Običajno so ocvrli jajca s klobasami ali pa pripravili zelje s klobasami. Slastna je bila tudi frtalja z jajci in klobaso. Jajca so tudi skuhali in dodali radiču, ki so ga kupili.” (Lučka Kukanja Rudež, Solkan, junij 2023.)
