Boljši pogoji dela, požrtvovalni člani in vodstvo so prispevali k vse kvalitetnejšemu delu godbe. To se je kazala na številnih nastopih, tekmovanjih in gostovanjih. Vrstili so se nastopi v občini, republiki, državi in tujini. Organizirali so godbene manifestacije in gostovanja.
Leta 1972 so se pobratili z Gradsko limeno glasbo Ilirci iz Krapine, leta 1975 pa s pihalnim orkestrom DPD Svoboda iz Izole.
Leta 1976 so srečanje godb, ki so ga organizirali vsako leto, povezali s področnim republiškim tekmovanjem pihalnih orkestrov Slovenije. V tretji težavnostni stopnji so dosegli prvo mesto. Na tem tekmovanju so godbeniki oblekli tudi nove paradne uniforme.
Leta 1977 so bili godbeniki gostje na osrednji proslavi Združenja živilskih delavcev Jugoslavije v Novem Sadu. V tem letu so nastopili tudi pri zamejskih Slovencih v Avstriji.
Leta 1978 so gostovali v Italiji in Avstriji, na Madžarskem in si tam pridobili simpatije za gostovanje v drugih, predvsem vzhodnih socialističnih državah. Tega leta so prejeli tudi plaketo mesta Sombor. Nastopili so v Virovitici, Krapini, Izoli, Žireh in Aranđelovcu v Srbiji. Ponovno so gostovali v Avstriji, in sicer na Tirolskem.
Vsa ta gostovanja pa niso potekala brez problemov in razočaranj. Najprej je bilo treba urediti dokumente za vse godbenike, kot je skupni potni list, prošnje za odsotnost z dela oziroma od pouka, potem pa pridobiti dodatna sredstva, saj društvo samo ni imelo dovolj denarja in je bilo v takšnih primerih odvisno od stalnih ali občasnih pokroviteljev in donatorjev. Nekajkrat se je celo zgodilo, da s sprejemom na gostovanju niso bili zadovoljni, kot priča pismo takratnega predsednika društva predsedniku gostiteljskega društva v Izoli.
Leta 1981 so ponovno organizirali republiško področno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v Slovenskih Konjicah. Poleg tekmovalnih godb so gostovale še pobratene in prijateljske, s katerimi so si izmenjavali gostovanja. Konjiški godbeniki so na tem tekmovanju dosegli drugo mesto v drugi težavnostni stopnji, oziroma med 64. orkestri, ki so tekmovali, so zasedli 16. mesto. Dirigent je bil Alojz Kranjčan, profesor, ki je vodstvo godbe prevzel 1979. leta.
1982. leta so ponovno gostovali v Aranđelovcu, Zaboku in Špičkovini.
V letu 1983 je bilo v Slovenskih Konjicah organizirano II. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v korakanju, figuracijah in bobnanju, na katerem je sodelovala tudi konjiška godba. S to prireditvijo so pri Konjičanih vzbudili pozornost in zanimanje za to zvrst glasbe.
Ponovno so gostovali v Obrenovcu, Aranđelovcu, Metliki, Črnomlju, Cerknici in drugod po takratni državi. Ves ta čas je godba na pihala sodelovala tudi na skoraj vseh proslavah in prireditvah v kraju. Igrali so tudi na številnih komemoracijah in pogrebih, katerih plačilo je bilo tudi del sredstev, iz katerih so črpali za obnovo instrumentov, gostovanja in pogostitve.
Velik uspeh je dosegel orkester leta 1985 na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Mariboru. V drugi težavnostni stopnji je orkester zasedel prvo mesto in dobil zlato plaketo.
