»Največje doživetje v moji tekmovalni karieri je bilo, ko sem se kot član jugoslovanske ekipe udeležil olimpijskih iger leta 1960 v Rimu.«
Že leta 1956 se je uvrstil v jugoslovansko olimpijsko reprezentanco za olimpijske igre v Avstraliji, a je ostal brez sedeža na letalu, saj je država plačala karto le enemu kolesarju. Pred olimpijskimi igrami leta 1960 je imel za seboj zmage na štirih velikih tekmovanjih. Med desetimi kandidati so na pripravah v Beogradu izbrali štiri kolesarje, ki so lahko nastopili na olimpijskih igrah v Rimu. »Ko sem bil izbran v kolesarsko olimpijsko reprezentanco, sem bil resnično presrečen. Meni se takrat še sanjalo ni, kaj pomeni tekmovati na olimpijskih igrah. Nepopisan je namreč občutek, ko se na olimpijskem stadionu pojaviš v družbi najboljših športnikov sveta.«
Olimpijska dirka se ni odvijala po njegovih željah. Vozil je v vodilni skupini, a se je krog pred koncem zapletel v skupinski padec in tako je bilo sanj o vrhunski uvrstitvi konec. Pristal je na 33. mestu. Za čas nastopa na olimpijskih igrah je moral v podjetju, kjer je bil zaposlen, vzeti neplačan dopust.
