Maroltov roman Zori, noč vesela!

Živahno dogajanje v družbi je primerljivo s silo vode številnih izvirov Ljubljanice. Ta je poganjala kolesa mlinov in žag ob reki, v bližini katere so podjetnejši prebivalci tega območja izkoriščali tudi bogata nahajališča gline, ki so jo v opekarnah spreminjali v odlično opeko. V romanu, v katerem se zgodbe znanih vrhniških družin in posameznikov prepletajo z zgodbo Maroltovih prednikov, najdemo množico verodostojnih podatkov o minulem sijaju življenja na skrajnem jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja. Roman predstavlja pravi domoznanski biser, ki uokvirja tudi pričujočo zgodbo o Žitkovem–Petričevem–Maroltovem posestvu v Verdu.