Cestno kolesarsko dirko dolžine 80 kilometrov so izpeljali v nedeljo, 11. 7. 1920, v organizaciji Kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija iz Ljubljane. Vozile so skupine seniorjev, dirkačev nad petintrideset let, dirkačev z lahkimi in z navadnimi kolesi.
Štart je bil postavljen na Celovški cesti v Šiški pri 2’4 km. Seniorji so pričeli z dirko ob 7. uri, drugi dve skupini pa ob 7.15 in 7.30. Predvideno je bilo, da prvi prikolesarijo na cilj ob pol enajstih dopoldne. Na štartni listi je bilo štiriindvajset prijavljenih kolesarjev.
V Tržiču so postavili kontrolo pred mostom z obveznim odmorom ene minute, kjer se je moral vsak tekmovalec podpisati. Revija Sport je objavila tudi darila za zmagovalce: prvim trem v vsaki skupini je pripadla kolajna, diplome pa tistim, ki bodo dospeli v maksimalnem času. Določili so tudi maksimalni čas: za seniorje 30 minut za prvim, za težko skupino 30 minut za prvim, za lahko 20 minut. Dirko bodo izpeljali v vsakem vremenu, so zapisali. Starter je bil major Josip Jaklič.
Revija Sport je poročala, da je starter major Jaklič na startnem mestu pričakal vse tekmovalce. Vreme je obetalo ugodno vožnjo, razpoloženje pri voznikih je bilo odlično. Kot prvi bi morali nastopiti seniorji, vendar je kolesar Porenta na start prišel s prazno zračnico. Naglo so popravili napako in ob 7.10 se je na pot odpeljal oddelek s seniorji: Nosan, Porenta in M. Stopar. Start ostalih je bilo treba zaradi te zamude nekoliko prestaviti. Nastopila je težka skupina; starter je pred začetkom na hitro pregledal kolesa in jih ob 7.20 izpustil s štartne črte. Izpadla sta Julij in Fran Bar. “Že na začetku so prav krepko potegnili in se razvrstili drug za drugim v lepo vrsto, ki se je vila kot kača proti Št. Vidu,” so zapisali v reviji.
Lahka skupina je imela za pripravo na start deset minut. Tudi njihova kolesa je starter pred začetkom naglo preizkusil in točno ob ob 7.30 so se odpeljali na pot. “Poznala se je takoj verziranost, sigurnost, boljši so bili na vodstvu in s krepkim zaletom so odšli proti Št. Vidu.”
Starter se je za njimi odpeljal na motociklu, da je lahko nadziral vožnjo. Do Šentvida ni bilo težav, nato pa je manjša nesreča pomešala vrstni red v težki skupini: neprevidna ženska je skočila enemu izmed kolesarjev pred kolo, zaradi česar je prišlo do padca pri dveh tekmovalcih: Gerbcu in Pračku. Prvi od njiju je zato opustil tekmovanje.
V Medvodah se je kolesarju Pračku predrla zračnica. Kolesar Perdan se je takrat odtrgal od skupine in vozil vso pot do Tržiča in nazaj sam, ne da bi ga mogel kdo dohiteti. Praček si je medtem popravil zračnico in vozil sam do Kranja, kjer je dohitel lahko skupino. Težka skupina pa je tekoče nadaljevala pot do Tržiča in tja prispela 3 minute za seniorjem Nosanom. Prvi je bil Perdan, 3 minute za njim pa skoraj vsa težka skupina in z njo Porenta iz skupine seniorjev. Vinko Bar je še zadnji trenutek padel, vendar je vozil dalje.
Medtem je lahka skupina vozila brez posebnosti v lepem tempu in z menjajočim vodstvom. V Gaštajskem klancu je na pesku spodneslo kolesarja Šolarja, a je kljub padcu vozil dalje. V ostrem tempu so prevozili klanec v Kranju, kjer se je na vrhu odtrgal Deržaj, toda Babnik in Šiškovič sta ga skušala ujeti, kar se jima je posrečilo; nato se jima je pridružil še Zanoškar, nakar so vsi trije v hitrem menjavanju vodstva med seboj v Naklem dohiteli Deržaja, katerega niso izpustili do Tržiča. Še Siard in Joco Šolar sta se odtrgala od ostalih in vozila skupno do Tržiča, kjer sta dohitela prvo skupino. Močan veter je oviral hitri tempo med Kranjem in Tržičem. Pooblačilo se je in nasprotni veter je bil tolikšen, da je povsem ustavljal kolesarje. V Tržiču je bila kontrola z enominutnim prisilnim odmorom, tamkajšnji ljudje so poskrbeli za okrepčilo, nakar so se kolesarji takoj odpeljali nazaj proti Ljubljani.
Pri vračanju sta bila A. Šiškovič in Deržaj takoj pred skupino in sta vozila v istem času do cilja. Za njima je vozil Feliks Zanoškar, nato v krajši razdalji Siard, Bevc in Šolar. Vsi trije oddelki, seniorji, težki in lahki, so za nazaj vozili v zelo hitrem tempu in lahki so dosegli tudi do 35 km na uro, ostali pa okrog 31 km/h.
Kmalu po 10. uri so gledalci, ki so spremljali tekmo, opazili prvega, ki je vozil v cilj: Perdan je čez ciljno črto pripeljal ob 10. uri 9 minut 35 sekund kot iz prvi težke skupine. Za vožnjo je potreboval 2 uri, 40 minut in 35 sekund; uspeh je presenetil, kajti čas, ki je bil dosežen, je bil izredno dober. Dve minuti za njim sta bila Šiškovič in Deržaj, skupaj v trdem boju za prvenstvo lahkega oddelka. Šiškovičev zalet je bil močnejši in Deržaj se je moral zadovoljiti z drugim mestom- samo za eno in pol kolesne dolžine za njim. Šiškovič je vozil 2 uri 40 minut, kar je pri strmi gorenjski cesti in pri tako močnem nasprotnem vetru pomenilo velik uspeh. Tretji v lahkem oddelku je bil kolesar Zanoškar z rezultatom 2 : 43 : 55.
Drugi kolesarji so dosegli sledeče rezultate: Šolar: 2 : 45 : 05; Bevc: 2 : 45 : 052; Siard: 2 : 45 : 06; Vinko Bar: 2 : 56 : 36; Nosan: 3 : 10 : 52; Kürner 3 : 01 : 45; Butinar 3 : 08 : 55; Porenta 3 : 19 : 26; Adolf Bar 3 : 9 : 27.
Za njimi je na cilj pripeljala še zadnja skupina petih, ki je vozila v ostrem tempu, na videz z enako hitrostjo: “Ali kolesarska strast premaga dogovorjeno vožnjo in prvega zapelje Sirnika pomembni trak »Cilj« čez cesto. Zaleti se, Babnik za njim, ostali tudi, tako da so s krasnim zaletom pripeljali v cilj. Babnik kot sedmi, Sirnik kot osmi v lahki s časom 3 : 09 : 50, Križman kot šesti, Skrajner kot sedmi in Praček kot osmi v težki skupini s časom 3 : 19 : 51.”
V reviji Sport so podarili, da je dirka presenetljivo dobro potekala. Zanoškar, ki je v prejšnjih dirkah vozil prvi v težkem oddelku, je vozil tu z lahkim kolesom in se takoj umestil na tretje mesto. Pokazal je odlično kvaliteto in dobro vztrajnost. Tudi za Josipa Šolarja, ki je sicer padel, s tem izgubil čas in se poškodoval, je bilo četrto mesto velik uspeh. Albin Šiškovič pa je pokazal, da je zopet prišel v svoj element s predvojnih prvenstev.
V težki skupini je bil izvrsten Perdan, ki je vozil skoraj vso pot sam s povprečnim tempom 29 km, za kar je moral na mestih voziti daleč preko 30 km. “Tudi Bar Vinko se prav dobro popravlja. Kirner in Butinar obetata istotako precej pri vztrajni trenaži in primerni tehniki. Seveda ne sme se pozabiti, da je vsa težka skupina šele letos začela s trenažo in da je s to presojo tudi ta uspeh razveseljiv. Velika večina niti primernih koles nima, kar tudi silno neugodno vpliva na uspeh,” so zapisali v reviji.
Pri seniorjih je največji uspeh dosegel kolesar Nosan. Tudi Porenta, ki je sicer vozil nepripravljen, je na koncu imel lep rezultat. Stopar pa je v Tržiču odstopil, saj mu je pred kolo skočil otrok, česar se je ustrašil in ni mogel več tekmovati.
Revija Sport je ob koncu poročila o tekmi sklenila, da je »Ilirija« znova pokazala, da lahko doseže sijajne uspehe, za te pa je treba ogromno narediti. “Mnogo je še dobrih vozačev v nas, le do veljave ne pridejo, ker se ne posvetijo sportu in smotreni trenaži. Prepričani pa smo, da bo vztrajno in neumorno delo Ilirije« in njenega zvestega trenerja ter startarja gosp. majorja Jakliča rodilo še krasne uspehe.”
.
