V knjižničnem prostoru je zelo pomembna komunikacija, ki steče med informacijskim strokovnjakom in uporabnikom storitve, na kar je opozorila tudi avtorica Novljan (2018, str. 12, 19): »Biti knjižničar je privilegiran poklic. Z vsakim uporabnikom je knjižničarju ponujena priložnost za delovanje, izziv za dvig ravni pismenosti in bralne kulture. To je odgovorno delo. Knjižničar je tisti, ki lahko izbira, kako bo priložnost uporabil za uporabnika in zase, za knjižnico.« V kibernetičnem času, ko nam preti digitalna demenca, nam zaupanje v pomen vloge knjižnic daje knjižničar, ki je vedno bolj vezan tudi na potrebe okolja: »… knjižničarjeva (po)moč, predanost poslanstvu, ki se izraža v prizadevanjih, tudi srčnosti, za vzgojo dobrega uporabnika informacijskih virov in jo uporabnik zaznava kot korak k razvoju«.
Glede na to, da branje vse bolj postaja mimobežna dejavnost, je zelo pomembno, da je knjižničar dober poznavalec knjižnične zbirke in knjižnih novosti, širše razgledan ter ima znanje in čut do sočloveka. Pri bralcih in nebralcih mora odkrivati poti, kjer bodo iskali knjige, ki jim bodo v navdih in razvedrilo; jih znati motivirati in organizirati bralna srečanja ter vedno znova odkrivati načine, kako jih na čim bolj domiseln način voditi po svetovih domišljije in besedne umetnosti, da bodo branju še naprej namenjali del svojega časa.
Branje nam je na razpolago v neomejenih količinah, zanj potrebujemo le knjigo in čas. Knjiga je vrednota, dragocena zlata skrinjica, oziroma, kot je marca 1972 v Knjigi vtisov Koroške osrednje knjižnice zapisal anonimni obiskovalec: Človek se sprašuje: »Kaj je pravzaprav knjiga?« Težko je dati na to vprašanje odgovor, saj knjiga ni le kup listov, ampak zaklad, ki ga moramo izkopati in ugotoviti njegovo vrednost. Lepo je, da se človek, kljub tempu, ki je včasih neznosen, vrača k svoji učiteljici – knjigi. Zmeraj sem v škripcih, ko vstopim v prostor, saj kljub času, ki je na razpolago, vseh knjig ne bom mogel prelistati.
Za bralce je nadvse pomemben užitek, ki jih spremlja ob branju, ter motivacija, ki jih spodbudi, da se naučijo brati in pozneje skozi vsa življenjska obdobja branju namenjajo del svojega časa. Vedno več branja jim omogoča, da postajajo do kulture kritični, ustvarjalni, osebno izpopolnjeni in svobodni ter pridobivajo bogastvo, ki jim ga ne bo mogel nihče vzeti. Nikoli.