Matija Glad je bil tudi rezbar in kipar samouk.
K rezbarjenju in kiparjenju ga je spodbudil akademski kipar Stane Jarm. Ko je videl kako dela glavo lutke, ga je nagovoril, naj izkleše celotno figuro. Leta 1966 je napravil »Kovača pri delu«. V nekaj letih je nastalo več kot 100 skulptur.
Po upokojitvi in selitvi k hčerki na vas ni dolgo zdržal brez dela. Lotil se je rezljanja lesenih kipov. Na domače dvorišče so mu pripeljali hlode, on pa je se je lotil rezljanja. Prva večja skulptura, ki jo je naredil je bil hlapec Jernej. Tudi sam se je počutil kot lik iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, ker ob odhodu iz službe ni dobil nobene odpravnine.
Njegovi liki so vzeti iz vsakdanjega življenja, predvsem pa preprosti kmečki ljudje. Zamisel je imel, da bo v seriji kipov upodobil in ovekovečil stare kmečke poklice, ki počasi izumirajo. Med njegovimi stvaritvami najdemo pastirje, kosce, žanjice, sekače, muzikante, krošnjarje, očaki oz. starci s palicami, mater z otroki, partizani, liki iz literature.
Upodobil je »Cigana Štefana«, ki je bil v 80. letih posebnost Kočevja.
Svojo mamo je upodobil kot ženico z ruto na glavi, ki se opira na palico, tako imenovano »Potovko«. Potovka je bila v starih časih ženska, ki je potovala iz kaja v kraj, prenašala novice, čenče, posredovala ženitne ponudbe, nadomeščala je današnja sredstva obveščanja.
V reliefnih upodobitvah prikazuje prizore iz vsakdanjega kmečkega življenja, kmečka opravila, letne čase in podobno.
Leta 1983 je nastala »Žena s škafom«, ki so jo po zaključku njegove druge samostojne razstave v Kočevju postavili na travnik pred enoto Čebelica Vrtca Kočevje.
Kip »Kostelca« je dolga leta stal v njegovi rojstni Banja Loki in so ga vaščani zaradi dotrajanosti shranili v nekdanji vaški šoli.
Pred šolo v Stari Cerkvi je stal »Kurirček«, ki ga je zob čas tako poškodoval, da ga ni bilo več mogoče ohraniti.
Nekaj skulptur pa je naredil za zasebne naročnike.
