Karel Bačer se je v svojem poklicnem življenju uveljavil predvsem kot slavist, literarni zgodovinar, šolnik in lektor, velik pa je tudi njegov prispevek k razvoju knjižničarske dejavnosti v Novem mestu in na Dolenjskem.
Rojen je bil 13. maja 1917 v Zadru, kamor je služba zanesla njegovega očeta poduradnika. Njegov rod izhaja s Primorske, oče Viktor je bil doma iz danes zamejskega Zagraja, mati Štefanija, rojena Pelikan, pa iz Mirna pri Gorici. Številna družina se je iz Zadra kmalu preselila v Ljubljano, kjer je najprej med letoma 1923 in 1927 obiskoval osnovno šolo, nato pa med letoma 1927 in 1935 še gimnazijo. Leta 1940 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski univerzi.
Najprej je služboval na klasični gimnaziji v Ljubljani, po vojni pa je prišel v Novo mesto, kjer je do leta 1950 poučeval slovenski jezik na tukajšnji gimnaziji. Nato je bil prestavljen na učiteljišče, kjer je poučeval do leta 1958, ko je bil dodeljen osnovni šoli. Hkrati je poučeval slovenščino na številnih tečajih (za učitelje, oficirje ipd.) ter bil član izpitnih komisij. Poučevanju je tako posvetil dvajset let svojega življenja. Veljal je za strogega profesorja. Številnim generacijam je dal solidno jezikovno izobrazbo in vpogled v literaturo, s čimer si je prislužil častno mesto med dolenjskimi slavisti. Leta 1964 je bil postavljen za pedagoškega svetovalca na Medobčinski zavod za pedagoško službo v Novem mestu in na tem delovnem mestu ostal do leta 1970.
Nato se je zaposlil v tedanji Študijski knjižnici Mirana Jarca, kjer je štirinajst let deloval kot bibliotekarski svetovalec – bibliograf do upokojitve leta 1984. V tem času je določil smernice razvoja domoznanske dejavnosti. Ves čas pa je bilo zelo pomembno področje Bačerjevega delovanja tudi objavljanje literarnozgodovinskih in etnografskih prispevkov. Zanemarljiv pa ni tudi njegov lektorski prispevek, med drugim je več desetletij skrbel za jezikovno pravilno podobo Dolenjskega lista.
Bačer je bil med ustanovitelji in organizatorji Župančičeve bralne značke na Dolenjskem in v Beli krajini, ki je kot široko zasnovana akcija iz generacije v generacijo množično razvijala bralno kulturo ter ljubezen do slovenskega jezika in književnosti. Leta 1987 je Društvo knjižničarjev Dolenjske Karla Bačerja imenovalo za svojega častnega člana za zasluge pri strokovnem delu na domoznanskem področju, za kulturno vzgojno delo ter za informacijsko in mentorsko delo. Leta 1989 je za svoje večdesetletno ustvarjalno delo kot pedagog, slavist, literarni zgodovinar in bibliotekar prejel Trdinovo nagrado.
Umrl je 5. avgusta 2008 v Šmarjeti, pokopan je na novomeškem pokopališču v Srebrničah.
