Pogovarjali smo se z Janezom Perkom, sinom Janeza Perka. Oče je bil eden nosilnih stebrov fotokluba. Delovanja se sicer iz svojih mladih let spominja tudi sam. Razložil je način izobraževanja oz. podeljevanja nazivov, ki so potekala v okviru Ljudske tehnike. Izobraževanja so se ocenjevala na podlagi dosežkov na razstavah, prakse in preizkusa znanja. Šlo je za tečaje A in B kategorije, pri čemer je prva pomenila, da je kandidat znal slikati, preceniti okolje, svetlobo in določiti parametre; druga pa, da je znal razviti fotografijo zadovoljive kvalitete.
Sogovornik se spominja, kako sta z mamo v Ljubljano hodila po kemikalije za pripravo emulzije za razvijanje fotografij. Doma še vedno hrani del lekarniške tehtnice, s katero so odmerjali količine sestavin za zmes, ki so jo izdelovali tudi za ostale člane društva. Oskrbovali so jih tudi s filmi, fotografskim papirjem in ostalo opremo. Hranili so tudi ključ za temnico za razvijanje, v kateri so bili obenem tudi klubski prostori. Konec 50. let 20. stoletja so uporabljali drvarnico na Globočnikovem dvorišču ob Tržiški Bistrici, ki so jo s prostovoljnim delom preuredili za potrebe kluba.
Motivi Tržiča in njegove okolice so bili zelo priljubljeni, predvsem med turisti. Janezov oče je izdeloval razglednice tržiških planinskih postojank, ki so se uspešno prodajale, z izkupičkom pa so pokrivali materialne stroške.
Ivan Sitar se je z ženo Elo v Tržič priselil leta 1959. Kot učitelj je učence med drugim poučeval tudi postopek nastajanja fotografije. Tržiška šola je imela svojo temnico, na njegovo iniciativo pa je kupila tudi fotografske filtre za posebne svetlobne efekte. Tudi Ivan je potrdil, da so bili tržiški motivi zelo priljubljeni. Z ženo sta izdelovala fotografije in jih prodajala, med drugim tudi v Ljubljani, zelo atraktivne so bile fotografije nekdanjih kozorogov na Ljubelju.
K pogovoru smo povabili tudi Metko Primožič in Andrejo Primožič. Govorili sta o svojih očetih, ki sta bila tudi dejavna člana Foto kluba. Prva je govorila o očetu Franciju Tišlerju, druga pa strnila spomine na očeta Jožeta Hočevarja. Oba sta bila navdušena fotografa, doma sta si uredila temnice, tudi večino opreme sta izdelala sama.
