Novembra 1939 je bilo v Kočevju ustanovljeno lutkovno gledališče. Z uspešnim delom je pridobilo veliko mladih in tudi odraslih gledalcev. Zaradi vojne pa je bilo njegovo delovanje kratko. Po osvoboditvi lutkovno gledališče ni zaživelo, čeprav so imeli na razpolago dvorano in nekaj pripomočkov.
Pri povojni obnovi Sokolskega doma je Matija Glad našel dve lutki, ki sta v njem prebudili mladostne spomine in ljubezen do lutk, s katerimi se je spoznal v domači Banja Loki. To ga je spodbudilo, da je skupaj s soigralcem v DPD Svoboda Kočevje-mesto Slavkom Bizjakom začel delati načrte za lutkovno gledališče. Uspelo jima je in leta 1947 sta obudila Lutkovno gledališče Kočevje.
Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda je na ustanovnem občnem zboru (16. maja 1953) odločilo, da ustanovi lutkovno gledališče, in ustanovljena je bila lutkovna sekcija, ki pa ni takoj zaživela. Največ zaslug za oživitev lutkovnega gledališča je imel Matija Glad.
Matija se je pripravljal na uprizoritve novih predstav, izdeloval je lutke, kulise, zbiral besedila. Ker DPD Svoboda Kočevje-mesto ni imelo posluha za lutke, se je odločil, da lutkovno dejavnost raje izvaja pod okriljem DPD Svoboda Rudnik.
4. aprila 1958 so Matija Glad in njegovi mladi lutkarji uprizorili lutkovno igrico v treh dejanjih ŽOGICA NOGICA.
26. decembra 1958 je lutkovna sekcija DPD Svoboda Kočevje-mesto pod vodstvom Matije Glada uprizorila lutkovno predstavo ČAROBNE GOSLI.
Junija 1959 je lutkovna sekcija DPD Svoboda Kočevje-mesto uprizorila lutkovno igrico KOREN LEČEN.
Za novoletne praznike (1959/1960) so kočevski lutkarji z marionetami uprizorili lutkovno predstavo v dveh dejanjih DEDEK MRAZ PRIHAJA avtorja Janeza Kadiša.
17. oktobra 1960 sta se združili DPD Svoboda Kočevje-mesto in DPD Svoboda Rudnik. Matija Glad je takrat postal predsednik DPD Svoboda Kočevje. Na združitveni seji je opozoril na pomanjkanje lutkovnega odra, ki pa je brez primerne dvorane neuporaben.
Januarja 1961 je novo DPD Svoboda Kočevje omogočilo nakup novega odra v prvem nadstropju Šeškovega doma. Mladi lutkarji so junija 1961 uprizorili lutkovno igrico TEŽAVE PETERŠILJČKOVE MAME.
Od leta 1960 do 1962 so četico lutkarjev Matije Glada sestavljali: Viktor Butala, Jani Smolej, Majda Artač in Nada Derenda. Bili so na lutkovnem tečaju v Ljubljani. Tako so si s poglobljenim znanjem utrdili veselje in navdušenje do dela z lutkami.
Maja 1962 so lutkarji pod vodstvom mentorja uprizorili lutkovno igrico Milčinskega TRI ČUDNE ZGODBE: ZGODBA OKROG TETE KUNIGUNDE.
Matija se je srečeval z različnimi težavami. Težile so ga zdravstvene tegobe. Nujno je potreboval pomoč pri lutkovni dejavnosti. Problem pa je bila nestalna ekipa lutkarjev. Mladi so ob koncu osnovne šole zapuščali lutkovno skupino.
Zanimanje za lutkovne predstave pa je bilo v Kočevju in okolici veliko. Ko je Matija Glad hodil po mestu, so ga otroci pogosto spraševali: »Stric, kdaj bodo spet Lutke?«. Matija pa jim je odvrnil: »Kmalu bodo, kmalu.«
Pred junijem 1963 so uprizorili predstave DOKTOR KOTNIK, RAZBOJNIK MOROZ, MEDVEDKA LOVIMO, SOVJI GRAD, ČARODEJNA SEKIRA, TINČEK IN TONČEK, SNEGULJČICA IN ŠKRATJE, ČAROBNI PAJEK. Za lutkovne predstave KAKO STA SE MUCEK IN KUŽEK IGRALA in PRAVLJICA O POLOMLJENI LUTKI ni zaslediti podatka o času uprizoritve.
Leta 1965 so uprizorili lutkovno igrico PRI JEŽONOVIH.
Domnevno leta 1966 pa naj bi uprizorili RDEČO KAPICO.
Z letom 1969 je lutkarstvo zamrlo.
