Po ambicioznosti je Lenzu v začetku 20. stoletja predstavljal konkurenco samo fotograf Adolf Perissich, ki je verjetno začel z delom v Celju že okoli leta 1903.
Mogoče je, da je bil Adolf sin ali bližnji sorodnik Johanna Perissicha, brivca, ki je izhajal iz Zadra v Dalmaciji, se poročil v župnijski cerkvi v Celju 23. junija 1869 in stanoval v hiši št. 37. V časopisu zasledimo Perissicha, ko je maja 1905 objavljal oglase, s katerimi je iskal hišnega lastnika, ki bi bil pripravljen urediti fotografski atelje. Istega leta naletimo v arhivu mestne občine tudi na njegovo pritožbo zaradi nelojalne konkurence fotografa Kolina.
Iz ohranjenih portretov je razvidno, da je Perissich v ateljeju na današnjem Slomškovem trgu (Kirchenplatz 4) budno sledil modnim trendom. Njegova prizadevnost je razvidna iz dejstva, da se je udeleževal mednarodnih razstav fotografije; oznake v legendah kažejo, da je bila njegova fotografija odlikovana dvakrat v Berlinu (1907 in 1913), v Gradcu (1912) in Zagrebu (1913).V predbožičnem času leta 1913 je izvedel močno propagandno kampanjo za svoj atelje. Opozarjal je, da je najlepše božično darilo fotografija in strankam obljubljal povečave s takrat najsodobnejšimi tehnikami in materiali. Pohvalil se je tudi, da izdeluje fotografije na medaljonu. Leta 1913 je atelje opremil še z električno lučjo, zato ni bil več odvisen od dnevne svetlobe. Bil je prvi, ki je ponudil občinstvu tudi tako imenovane športne fotografije. Enako kot Lenz je bil tudi Perissich veliko na terenu in je s fotografskim očesom beležil dogajanje v mestu ter okolici. Dve njegovi fotografiji kopanja v Savinji sta pred kratkim obogatili izbor žanrskih fotografij v naši fototeki. Umrl je leta 1927 in nasledil ga je sin, ki je v Celju deloval do leta 1945.
Iz ohranjenih portretov je razvidno, da je Perissich v ateljeju na današnjem Slomškovem trgu (Kirchenplatz 4) budno sledil modnim trendom. Njegova prizadevnost je razvidna iz dejstva, da se je udeleževal mednarodnih razstav fotografije; oznake v legendah kažejo, da je bila njegova fotografija odlikovana dvakrat v Berlinu (1907 in 1913), v Gradcu (1912) in Zagrebu (1913).V predbožičnem času leta 1913 je izvedel močno propagandno kampanjo za svoj atelje. Opozarjal je, da je najlepše božično darilo fotografija in strankam obljubljal povečave s takrat najsodobnejšimi tehnikami in materiali. Pohvalil se je tudi, da izdeluje fotografije na medaljonu. Leta 1913 je atelje opremil še z električno lučjo, zato ni bil več odvisen od dnevne svetlobe. Bil je prvi, ki je ponudil občinstvu tudi tako imenovane športne fotografije. Enako kot Lenz je bil tudi Perissich veliko na terenu in je s fotografskim očesom beležil dogajanje v mestu ter okolici. Dve njegovi fotografiji kopanja v Savinji sta pred kratkim obogatili izbor žanrskih fotografij v naši fototeki. Umrl je leta 1927 in nasledil ga je sin, ki je v Celju deloval do leta 1945.
Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicnifotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje2009.
