Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja vsebuje tudi planinske razglednice, torej tiste, ki motivno prikazujejo gore, hribe in planinske koče. Zbirka je urejena glede na geografsko lego gorovja: Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in predalpsko gorovje, kamor spadajo Pohorje ter hribi v Zasavju, na Dolenjskem in na Primorskem.
Z razvojem turizma in s tem planinstva je postalo povsem običajno, da so ljudje svojim bližnjim in dragim poslali pozdrave s svojega izleta, z vrha gore, ki so jo obiskali. Pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva je razglednice izdajala Kranjska sekcija Nemško avstrijskega planinskega društva, zato je bilo tudi besedilo, ki je bilo na razglednici, tiskano pretežno v nemškem jeziku.
Planinska razglednica v sebi ne nosi le zgodovinsko dokumentarnega pomena, saj iz njih lahko sije tudi ponos na lepote vršacev. Iz njih lahko razberemo zgodovino razvoja posamezne koče, številna poimenovanja, ki so danes že davno pozabljena in se hkrati čudimo nad spremenjeno pokrajino itd..
Bogata zbirka planinskih razglednic je edinstven dokument razvoja planinstva kot veje turizma in s tem dokument časa, ko so bili hribi dosegljivi le redkim. Planinske razglednice so v ljudeh zbujale nacionalno pripadnost in rojevale identiteto, zato ni čudno, da je bila ena največkrat poslanih razglednic prav Pozdrav s Triglava.
Jelena Justin
Literatura:
Matjaž Deržaj: Planinski pozdrav – ob stoletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Mladika, Ljubljana 1993.
