Obtežilniki – pravljične steklene krogle z barvnimi cvetovi in srebrnimi mehurčki ujetimi v stekleno maso, podobne tistim iz katerih vedeževalke berejo prihodnost. Vsi jih poznamo, vsi smo jih že kdaj videli, pa so še vedno skrivnostni. Pri hiši so že od nekdaj, prinesel jih je nekdo, ki je delal v steklarni. Teta, ki ga je dolga leta skrbno čuvala na nočni omarici in se je na vprašanje, kje ga je dobila, vselej samo skrivnostno nasmehnila, je že davno preminila.
Obtolčenih steklenih krogel s pisanimi cvetličnimi okraski, s katerimi so se otroci kmalu po vojni igrali na dvorišču, že dolgo ni več. Celo velika steklena krogla, ki je več desetletij zadrževala vhodna vrata, da jih ni zaprl poletni prepih, je izginila neznano kam. Verjetno so jo zavrgli, ko so jih zamenjali z novimi, ki imajo spodaj privit zaustavljalec vrat. Kdo ve?
V kredenci je ostalo le še ovalno steklo, ki ima na spodnji strani nalepljeno nekoliko obledelo ročno obarvano črno-belo fotografijo bazilike Marije pomagaj, ki sta jo z Brezja prinesla stara starša. Menda sta šla tja Marijo prosit za srečo, že takoj prvi dan po poroki. Sledila je vojna in sreča ju je zapustila. V spomin nanjo je ostal le steklen obtežilnik. Morda bi morala oditi v Lurd ali vsaj h Gospe Sveti ali pa v Marijino Celje. Lurd je bil predaleč in denarja za pot nista imela. Prinesel pa je spominek od tam bolehen trgovčev sin, ki so ga v Lurd poslali prosit za zdravje. Tudi njega ni več, ostal pa je prelep, na fasete zbrušen obtežilnik z lurško baziliko.
Zgodb o steklenih obtežilnikih za papir je še mnogo in vse so si podobne. V steklo, kot v akvarij ujeto cvetje, s tanko stekleno nitjo zapisana prošnja »Gott mit uns 1914« v obtežilniku, ki ga je nekdo prinesel s seboj na Soško fronto, pa Blejski otok ali brezjanska bazilika, pripovedujejo zgodbe o ljubezni, strahu, trpljenju, o lepih in manj lepih časih.
Potem so za dolgo utonili v pozabo in se čez nekaj desetletij zopet pojavili. Pa ne le tisti z beneškega Murana ali iz Češke. Teh je pri nas bolj malo. Več je kitajskih, takšnih na hitro narejenih. Vmes so tudi lepi in moderni, saj je bilo in bo steklo vedno lepo. Vendar so brez vsebine in brez življenjskih zgodb. So le cenena dekoracija, ki bo slej kot prej izginila v brezosebni poplavi steklenega kiča.
