Ploske lutke; so dvodimenzionalne (višina in širina) in nimajo globine oz. debeline. Pri animaciji take lutke se mora neprestano paziti, da se je ne zasuka preveč. Po odru se giblje vzdolž paravana. Ploske lutke so lahko izdelane iz enega ali več delov, ki jih povezuje vodilo, s čimer se doseže posamezne gibljive dele telesa.
Marionete; gre za lutke, ki so preko nitk ali žic navezane na leseno vodilo, ki ga upravlja animator. So tridimenzionalne in se animirajo od zgoraj navzdol. Gibanje lutke je zaradi mehkih in nekoordiniranih gibov težko nadzirati in kaj hitro lahko deluje popačeno. Pomembno je, da je lutka izdelana iz primernih materialov, da ni ne prelahka in ne pretežka.
Ročne lutke; gre za lutke, ki so tridimenzionalne (višina, širina in debelina) in so vodene od spodaj navzgor. Animacija ročne lutke je zelo dinamična, saj se jo animira s pomočjo roke oz. prstov in dlani. Lutka mora biti dovolj velika, da je primerna velikosti roke lutkarja, ki jo bo upravljal, in tudi ne pretežka. Animacija se izvaja za paravanom.
Senčne lutke; zanje je značilno, da se igrajo za platnom, ki prepušča svetlobo. Lutke so dvodimenzionalne, navadno izrezane iz kartona, ki se ga pritrdi na žico ali palico, gledalci pa opazujejo gibanje njihovih senc po prostoru.
Lutkar; zanj je značilno, da je, ko animira lutko, vizualno čim bolj nevtralen. Pozornost mora biti usmerjena zgolj v lutko in ne na animatorja, kar se doseže s tem, da je oblečen v črno obleko s kapuco, ima črne rokavice, obut pa je v črne zaprte čevlje brez lesketajočih dodatkov. Odstranjeni morajo biti vsi predmeti, ki bi vzbujali pozornost, kot so npr. sončna očala ali nakit.
Paravan; pregrada oz. lutkovni prostor, navadno črne barve.
