Števan Kühar iz beltinske fare (roj. 29. julija 1882 v Bratoncih) se je v slovensko zgodovino zapisal kot velik zbiralec ljudskega izročila Prekmurcev in prav tako kot narodni buditelj. Njegova življenjska pot je bila kratka, saj ga je bolezen zgodaj položila k večnemu počitku (umrl 24. septembra 1915 v Bratoncih), je pa bila zelo plodna in ustvarjalna.
Zapuščina Števana Küharja ja izredno obsežna in dragocena, tako z vsebinskega, kot motivnega in pesniško izraznega bogastva. Poleg sistematičnega zbiranja in objavljanja ljudskega izročila ter preučevanja jezika je pisal v prekmursko periodiko, v druge slovenske liste in časopise, razširjal slovenski tisk in pospeševal stike s slovenskimi izobraženci … vse dokler ni njegovega vélikega dela premagala dolgotrajna bolezen »Z ednov rokov se je brano proti smrti , z drügov je pa pero držao i pisao za svoj narod«. (KSJ, 1916, 128).
Prav tako je bil tudi nadvse dejaven pri narodnem prebujanju ogrskih Slovencev, z veliko vnemo se je tudi skupaj z lazaristom dr. Alojzijem Nastranom in Jožefom Kleklom zavzemal za mladino, katero je zbiral okrog sebe, jim delil slovenske knjige, molitvenike, slovenske časnike, prav tako je posredoval, da so bili sprejeti v željene šole (npr. v ljubljansko gimnazijo, stanovali pa so lahko pri lazaristih).
Prvi, ki je zapisoval in zbiral po drugih zapisane ljudske pesmi v Prekmurju, je bil Stanko Vraz, ki jih je nekaj objavil v zbirki Narodne pesni ilirske (Zagreb, 1839), še več jih je objavil Karel Štrekelj. Nekaj jih je zapisal tudi turniški župnik Franc Novak, potem Avgust Pavel idr., je pa bil dejansko Števan Kühar prvi med prekmurskimi Slovenci, ki je sestavno začel zapisovati ljudske pesmi in pripovedno izročilo.
Literatura:
Novak, V. Števan Kühar. V: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 171-173.
Novak, V. (ur.) Ljudsko izročilo Prekmurja / [zapisal Števan Kühar]. Murska Sobota. Pomurska založba, 1988.
V spomin Števana Kühara. Novine: glasilo Slovenske krajine, 1932 (31. julij).
