Stara kamena doba večinoma sovpada z ledeno dobo. Zanjo ni značilno samo hladno in suho podnebje z debelimi ledenimi pokrovi na obeh polih, temveč tudi številna vmesna topla in deževna obdobja oziroma povodnji.
Pred skoraj dvema milijonoma let se je iz Afrike na Bližnji Vzhod razširila človeška vrsta imenovana homo erectus ali pokončni človek, ki ga prištevamo med prve prave ljudi. Zanj je značilna pokončna hoja in manj poraščeno telo, ki se je v vročini hladilo z znojenjem. Z nastopom ledene dobe so zamrznjene zemeljske vode v obliki velikanskih ledenih pokrovov oklenile severni in južni pol zemlje. Kratka poletja in hladne, dolge zime so prisilile človeška bitja, da so v majhnih lovskih skupinah sledila premikom divjadi po travnatih tundrah tedanje Evrope. Ledena doba je bila najmanj šestkrat presekana z daljšimi, več tisočletij trajajočimi otoplitvami in posledično deževnimi obdobji.
Iz pokončnega človeka so pred več kot dvesto tisoč leti izšli nenadertalci in se iz Evrope razširili tudi na Bližnji Vzhod. Ime so dobili po jamskem najdišču v soteski reke Neander (nemško Neanderthal), kjer so leta 1856 odkrili nenavadno človeško okostje in v njem prepoznali do takrat še neznano človeško vrsto. Neandertalec je bil zelo dobro prilagojen napornemu življenju ledenodobnega lovca. Da ne bi po nepotrebnem izgubljal telesne temperature, je imel čokato, mišičasto telo in kratke ude. Z najdbo neandertalca se je začela srednja kamena doba. Na Gorenjskem je edino najdišče iz srednje kamene dobe Jamnikov spodmol na Kočni nad Jesenicami.
Neandertalci so živeli v majhnih združbah, ki so komajda presegale dvajset članov. Ženske in otroci so se udeleževali napornih lovskih pohodov. Zaradi naporov in nevarnosti so mnogi pomrli že v rani dobi. Redko so presegli 40 let, zato so spolno dozoreli zelo zgodaj in postali starši mnogo prej kot je to v navadi danes. Pred štiridest tisoč leti se je začel v Evropi širiti moderni človek, homo sapiens sapiens ali kromanjonec, kar naj bi privedlo do izginotja neandertalca. Danes vemo, da sta se vrsti med seboj mešali in imamo v svojih genih tudi neandertalske.
Pred enajst tisoč leti se je ledena doba zaključila. Otoplitvam je sledilo taljenje mogočnih ledenih ščitov, ki so v zadnjem poledenitvenem vrhuncu imeli debelino skoraj štirih kilometrov. Podnebnim spremembam je sledila bujna rast rastlinstva, spremenil se je živalski svet: mamuti, turi in jamski medvedje so zaradi drastične spremembe okolja izginili. Lovske skupine so se selile za divjadjo, toda ugodnejše podnebje je dovoljevalo tudi krajše postanke v bližini lovišč. Hrane še niso znali pridelovati, živeli so od plena in nabiranja plodov.
Besedilo povzeto po: Verena Vidrih Perko: Železna nit: sprehod skozi arheološko preteklost Gorenjske: vodnik in katalog stalne arheološke razstave Železna nit. V Kranju: Gorenjski muzej, 2011, str. 12–17.






