Kljub temu, da so bile osnovne tehnike o izdelavi steklenih obtežilnikov za papir v 19. stoletju že dolgo znane, je bil prav vsak na nek način unikatno delo. Tudi če je šlo le za podobnosti v njihovi notranji dekoraciji ali zunanji obliki, so se pogosto razlikovali v kakovosti uporabljenega stekla, še večkrat pa v spretnosti, domiselnosti in umetniški nadarjenosti avtorja. Zato so nekateri oblikovno in barvno skladni, drugi pa okorni in kičasti. Ob tem je treba upoštevati, da so imeli avtorji obtežilnikov na steklarski palici žarečo stekleno maso in zelo omejen čas za ustvarjanje. Med najbolj zanimive obtežilnike spadajo zagotovo tisti, ki so plod eksperimentiranja in raziskovanja, saj so le-ti privedli do novih oblik in tehnoloških rešitev, tudi kadar se je končni izdelek nekoliko ponesrečil.







