Med urejanjem zapuščine Jurčeta Vrežeta leta 2021 se je njegovi hčerki Nadi Vreže porodila zamisel, da bi leta 2026 obeležili tri obletnice: 120-letnico Vrežetovega rojstva, 100-letnico začetka njegovega poklicnega delovanja in 80-letnico celjskega Mladinskega pevskega festivala, ki ga je ustanovil. Podprla sem Nadino pobudo in začela zbirati spomine. Leta 2023 sem zbrana pričevanja predala dr. Darji Koter, ki jih je uporabila kot enega izmed virov pri pisanju monografije o Jurčetu Vrežetu in Mladinskem pevskem festivalu v Celju.
Večina objavljenih pričevanj je nastala v letih 2022–2023. Na prošnjo o posredovanju spominov na Vrežeta so se nekateri odzvali s pisnim prispevkom v elektronski obliki, ki so ga poslali Nadi Vreže ali meni, z nekaterimi sem se pogovarjala v živo ali po telefonu. Natančno sem si zabeležila pripovedi pričevalcev in jih nato povzela v zapisih, ki so tu objavljeni.
Ciril Vertačnik je spomine na Vrežeta napisal že leta 2002 za raziskovalno nalogo učencev OŠ Hudinja z naslovom Jurče Vreže: Mladinski pevski festival. Mentorica naloge je bila Karmen Hrastnik. Vertačnikov rokopis hrani Nada Vreže. Na njeno pobudo sem med spomine vključila tudi pričevanje Pepce Skornšek, objavljeno v šoštanjski reviji List.
Pričevanja uvaja prispevek dr. Dragice Žvar Navdušil in prepričal je mnoge. Sledijo zapisi drugih Vrežetovih sodelavcev, soustvarjalcev in sopotnikov Mladinskega pevskega festivala, med njimi tudi zborovodij, ki so bili z Vrežetom v stiku kot nastopajoči na festivalu. Pričevalec Jože Kores je v dvojni vlogi; leta 1946 je kot pevec nastopil na I. festivalu, imenovanem Praznik mladinske pesmi, kasneje pa je bil Vrežetov festivalski sodelavec. V nadaljevanju se zvrstijo spomini pevk predvojnega zbora Zvonček, ki ga je Vreže ustanovil v Šoštanju leta 1928, ter pevk mladinskega zbora II. gimnazije – III. osnovne šole Celje (kot sekcije ŽPD France Prešeren), kjer je bil zaposlen po drugi svetovni vojni. Pričevanja zaokroža zapis nekdanje urednice za zborovsko glasbo na RTV Slovenija Jasne Novak Nemec.
V primerih, ko so pričevalci svoje prispevke naslovili, ohranjam njihov naslov. Pisne prispevke brez naslova in tiste, povzete po pogovoru s pričevalci, sem naslovila sama in jih označila z zvezdico.
Človeško življenje je stkano iz mnogoterih vzgibov, pobud, želja, namer, dejanj, vzponov in padcev, poti in stranpoti. Kot so v tkanini pomembne tudi najtanjše, najneznatnejše, morda očesu nevidne nitke, v glasbi pa najtišji toni in trenutki tišine, velja v enaki meri za življenje. Ne štejejo samo veliki dogodki in dosežki. Polnovrednost in veličina nekega življenja sta v globini in celovitosti sledi, ki se ne dajo izmeriti z običajnimi merili uspešnosti.
Prav zato se mi je zdelo umestno, da pomagamo ohraniti spomin na pomembnega slovenskega glasbenega pedagoga, zborovodjo in organizatorja Jurčeta Vrežeta z objavo pričevanj ljudi, v katerih je zapustil neminljivo sled. Pričevanja Vrežetovih sodelavcev, zborovodij, učencev in pevcev odstirajo njegovo neizmerno navdušenje in veliko ljubezen do lepega, ubranega, kultiviranega petja, ki ju je tako nesebično razdajal in vsajal v srca mnogih ter s tem pomembno prispeval k rasti in razvoju slovenske zborovske kulture.
*********
Pričevanja sem zbrala, zapisala, uredila in spremna besedila napisala Adriana Požun Pavlovič.
Besedilo je lektorirala Juana Robida.
Adriana Požun Pavlovič (1963), glasbena pedagoginja in zborovodkinja, poučuje glasbo na I. gimnaziji v Celju.
Na Mladinskem pevskem festivalu v Celju je sodelovala z Mešanim mladinskim pevskim zborom Gimnazije Celje (danes je to I. gimnazija v Celju), dvakrat pa je bila članica festivalskega glasbenega odbora.
