Nastanek družbenega podjetja in stečaj

Podjetje je poslovalo s sredstvi v družbeni lastnini. Novo ime podjetja se je glasilo Jeklotehna, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje, p. o., Maribor. V podjetju so se organizirali posamezni organizacijski deli, ki niso več delovali kot samostojne pravne osebe. Kot stalni organizacijski deli so bile v podjetju organizirane naslednje dejavnosti:

• veleprodajna,
• elektro,
• maloprodajna,
• drobno gospodarstvo,
• zunanja trgovina in
• poslovne funkcije.^[1]

Podjetje je vodil predsednik poslovodnega odbora Slavko Zgoznik, ki ga je imenoval delavski svet v začetku leta 1990. Slavko Cimerman je postal direktor Veleprodaje, Bojan Vaingerl direktor Elektra, Drago Županec direktor Maloprodaje, Franc Gradišnik direktor Drobnega gospodarstva, Rudolf Golob direktor Zunanje trgovine, Drago Pišek direktor Financ, Pavle Kovačič direktor Razvoja, Jože Marinšek direktor Marketinga in Jože Užmah direktor Strokovnih služb.^[2]

6. februarja 1992 so delegati na seji delavskega sveta podjetja sprejeli sklep, da se družbeno podjetje Jeklotehna p. o. Maribor preoblikuje v delniško družbo Jeklotehna Maribor d. d. v družbeni lastnini. Podjetje je poslovalo pod nazivom Jeklotehna, trgovsko in proizvodno podjetje Maribor d. d. Upravljali so jo skupščina družbe, upravni odbor in direktor. Skupščina je imela 25 članov, od tega 20 zaposlenih v podjetju in 5 zunanjih.^[3]

Direktor podjetja je 1. oktobra 1992 postal Branko Fingušt. V tem času je bilo podjetje že v težavah, promet se je zmanjšal, stroške poslovanja pa je bilo potrebno krpati z najemanjem kreditov. Zaradi padca kupne moči v Mariboru je bil dobiček podjetja manjši, najbolj se je to odražalo pri maloprodaji in pri prodaji avtomobilov. Ker je 70 % prometa podjetja bilo namenjenega oskrbi industrije, ki je v tem času v Mariboru doživljala globoke pretrese in bila zelo oslabljena, je bilo podjetje v velikih težavah. Podjetje je namreč material dobavljalo tako Tovarni avtomobilov Maribor, TVT Boris Kidrič, Elektrokovini, Metalni in drugim. Samo pri TAM-u je dobava od leta 1993 do 1995 padla z 11,5 milijona nemških mark na 3 milijone.[4]

Največji prihodek je Jeklotehna Maribor zabeležila leta 1986, znašal je 647 milijonov nemških mark, leta 1990 se je zmanjšal na 599 milijonov, potem pa padal: 405 milijonov leta 1991, 282 milijonov leta 1992 in 1993 ter 230 milijonov mark leta 1994.[5]

Leta 1995 je imelo podjetje zaposlenih 1083 ljudi, še v letu 1990 je tam imelo delo 1826 delavcev.^[6] Že 1996 je bilo zaposlenih le še 800 delavcev.^[7]

Od 1. januarja 1993 je Jeklotehna Maribor poslovala po novi organizacijski strukturi. Preoblikovanje je bil odgovor vodstva podjetja na analize obstoječega stanja in konkurence. Podjetje so decentralizirali s strukturno zgradbo s strateškimi poslovnimi enotami (SPE). SPE so bile programsko-tržne celote, sestavljene iz poslovnih enot. Delniško družbo sta vodila glavni direktor in uprava, skupščina in upravni odbor družbe sta zastopala lastnike in delovala kot organ upravljanja družbe.

Po novem je imela družba dva pomočnika glavnega direktorja, enega za komercialno ter enega za finance in ekonomijo. Strateško-poslovnih enot je bilo sedem:

• MOS – Metalurgija, orodja, stroji, ki je zajemala naslednje poslovne enote: Pločevina in nosilci, Konstrukcijska jekla, Barvna metalurgija, Ležaji in verige, Vijaki, Cevi, brusni materiali, Stroji, Integralni transport in Drobno gospodarstvo.
• KIG – Kemija, instalacije, gradbeništvo, ki je zajemala naslednje poslovne enote: Barve-laki, Delovna zaščita, Nekovine in pisarniški material, Gradbeni material, Vodovod, Ogrevanje ter Betonsko železo. Sem so sodile še prodajalne: Barve-laki, Kemikalije, Gradbeni material Tržaška in Plastika.
• Elektro, ki je zajemala poslovne enote Gospodinjski aparati, Akustika in pribor, Kabli, žice in pribor, Elektro material in stikalna tehnika, Razsvetljava in pribor ter Elektroinstalacije. Sem sta spadali tudi prodajalni Elektron in Elektromerx.
• BDC – Blagovno-distribucijski center je zajemal poslovne enote Skladišča, Transport in Servisno vzdrževanje.
• Maloprodaja, ki je zajemala trgovsko hišo Merkur in prodajalne: Drogerija na Partizanski cesti in v Tyrševi ulici, No 11, Melodija, Usnje, Uno, Robe di Kappa, Sonce, Valentin in Komisijska prodajalna ter Železnina v Jurčičevi ulici.
• Avtomobili, ki je zajemala program Cimosa, Revoza, Tomosa in Daihatsuja ter Kawasakija, PE Servis, Rezervni deli in Ostali program.
• Zunanje-trgovinska dejavnost, ki je zajemala zastopstva in konsignacije, uvoz, izvoz ter zunanjetrgovinske storitve.

Del podjetja so bila tudi mešana podjetja v tujini, ki jih je koordinirala SPE Zunanja trgovina. Kot vsebinsko zaokrožene enote pa so bili organizirani trije prodajni centri: Postaja, Diskontni center Tržaška, Murska Sobota in Slovenska Bistrica.^[8]

Lastninsko preoblikovanje

Septembra 1994 je skupščina delniške družbe sprejela program in sklep o lastninskem preoblikovanju podjetja Jeklotehna Maribor d. d. Lastninilo naj bi se premoženje v vrednosti 2.267.500.000 tolarjev (SIT). V podjetju so tako izdali 228.750 delnic po nominalni vrednosti 10.000 SIT. Upravičenci lastninskega preoblikovanja podjetja so lahko kupili delnice, ki so se glasile na znesek 10.000 SIT za 5.627 SIT pri interni razdelitvi oz. 2.813 SIT pri notranjem odkupu. Zamenjava oz. nakup se je lahko opravil le z lastniškimi certifikati.^[9] Program lastninjenja je podjetje oktobra 1994 posredovalo Agenciji Republike Slovenije (RS) za prestrukturiranje in privatizacijo.

Marca 1996 je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo izdala odločbo, da se vrednost podjetja prenese na Sklad za razvoj RS, ki naj bi postal 80-odstotni lastnik podjetja.^[10] Na sklep Agencije, ki je bil sprejet že decembra 1995, se je Jeklotehna pritožila, saj je bil argument Agencije za takšno preoblikovanje dejstvo, da je podjetje zamudilo rok za lastninsko preoblikovanje.^[11] Pritožba je bila zavrnjena, direktor Branko Fingušt je odstopil, podjetje pa je bilo preneseno na Sklad za razvoj RS. Ta je na mesto direktorja imenoval Franca Gradišnika.^[12]

Poslovanje podjetja je precej prizadela tudi denacionalizacija. Skupščina Republike Slovenije je 20. novembra 1991 sprejela Zakon o denacionalizaciji. Prostori večine Jeklotehninih trgovin so bili predmet denacionalizacije in so skozi leta prešli k nekdanjim lastnikom, podjetje pa je za uporabo prostorov plačevalo najemnine ali prostore zapustilo.^[13]

Jeklotehna Maribor d. d. – v stečaju 1997–2007

15. septembra 1997 se je v podjetju začel postopek za stečaj Jeklotehne Maribor d. d. Predlog za stečaj krovnega podjetja, v katerem je bilo zaposlenih še 200 ljudi, je bil poslan na sodišče že oktobra 1996. Za stečajno upraviteljico podjetja je bila imenovana Vera Zavrl. Leta 2007 je bil v sodni register vpisan sklep o prodaji pravne osebe Jeklotehna Maribor d. d. – v stečaju podjetju Rating d. o. o. Ljubljana. Stečajni postopek nad podjetjem je bil ustavljen in se je nadaljeval nad njegovo stečajno maso. Tudi ta postopek se je končal leta 2007.^[14]

• ^{[1] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 146, Glasilo Jeklotehna, leto XVII, november 1989, številka 11, priloga, str. 1–8.}
• ^{[2] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 146, Glasilo Jeklotehna, leto XVIII, marec 1992, številka 3, str. 1.}
• ^{[3] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 146, Glasilo Jeklotehna, leto XX, januar–februar 1992, številka 1–2, str. 1.}
• ^{[4] »Nisem čarovnik«, Večer, 26. julij 1995, str. 7.}
• ^{[5] Prav tam.}
• ^{[6] Prav tam.}
• ^{[7] »Direktor Branko Fingušt odstopil«. Večer, 14. marec 1996, str. 11.}
• ^{[8] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 146, Glasilo Jeklotehna, leto XX, december 1992, številka 12, str. 3–4. priloga, str. 1–8.}
• ^{[9] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 146, Glasilo Jeklotehna, leto XXII, december 1994, številka 5, str. 3.}
• ^{[10] »Merkur ne more ostati sam«. Večer, 11. maj 1996, str. 11.}
• ^{[11] »Jeklotehna nasprotuje odločitvi Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo«. Večer, 19. januar 1996, str. 6.}
• ^{[12] »Direktor Branko Fingušt odstopil«. 14. marec 1996, str. 11.; »Merkur ne more ostati sam«. Večer, 11. maj 1996, str. 11.}
• ^{[13] »Koliko plačuje Jeklotehna?«. Večer, 8. april 1995, str. 7.}
• ^{[14] AJPES, Zgodovinski izpisek iz sodnega registra do 31. 1. 2008, vložek 062/10052000.}