Poleti 1943 in januarja 1944 sta bili ustanovljeni prvi partizanski brigadi na Štajerskem, Šlandrova in Zidanškova, po svojem prihodu pa je bila v cono vključena tudi 14. divizija. V obdobju med majem in novembrom 1944 je Štajerska, še posebej njen zahodni del, doživela dotlej neviden razcvet in razvoj osvobodilnega gibanja. Partizanske enote so se deloma s prostovoljnim prilivom, v glavnem pa z mobilizacijo, okrepile s tisoči novih borcev ter nanizale vrsto vojaških uspehov. Krepitev bojne sposobnosti in aktivnosti partizanskih enot je obenem zahtevala in povzročila tudi boljšo organizacijo partizanskega zdravstva in bolnišnic, propagandnih tehnik, kurirskih mrež in ostale infrastrukture, nujne za partizansko bojevanje. V poleti ofenzivi 1944 so partizanske brigade za nekaj časa izbojevale tri večja in strnjena osvobojena ozemlja na Pohorju, v Zgornji Savinjski (in Zadrečki) dolini ter na Kozjanskem.







