Jurjevanje v Laškem, ki je vezano na god sv. Jurija, 24. aprila, oz. na Jurjevo, uvrščamo v sklop izvirnih, narodopisnih posebnosti Laškega, ki temeljijo na pisnih virih iz II. polovice 19. stoletja.*
V Laškem so vodili Zelenega Jurija tudi v obdobju med obema vojnama, kar nam med drugim potrjujejo fotografije omenjenega dogodka iz leta 1926 in 1934, ko se je Zelenemu Juriju pridružila še Vesna.
Spremstvo Zelenega Jurija – otroci /dekleta z venčki in šopki iz rožic, fantje pa z rogovi in »prdeci«/ dela velik trušč in prepeva poleg otroških ter pastirskih pesmi tudi posebno, Jurjevo pesem iz Laškega, ki je zapisana tudi v III. zvezku dr. Karla Štreklja – Slovenske narodne pesmi, izdana 1904-1907, kjer je naveden tudi izvirni vir. Gre pa takole:
»Svetega Jurja vodimo, za jajca, špeha prosimo.
Sveti Juri orožnik, bodi ti naš pomočnik.
O svetem Jurju maša, je dobra kravja paša.«
Zeleni Jurij je spomladanski kolednik, ki oznanja, oz. naznanja mlado zelenje, sonce in začetek paše. Skratka, ki prinaša pomlad v deželo. Posebej naj poudarimo, da Zeleni Jurij s spremstvom obhodi ulice in za svoje poslanstvo pričakuje darove. Njihova vsebina naj bi bila po našem priporočilu čimbolj izvirna, kakor je zapisano že v sami pesmi. Torej brez jajc in špeha ne gre, namesto vina pa dajejo kolednikom sadni sirup, iz katerega si po opravljenem obhodu naredijo napitek. Če darovalci kolednikom namenijo vmes še kaj sladkega, se seveda ne branijo vzeti in je za pastirice in pastirje.
Jurjevanje V Laškem sta znova oživila Osnovna šola Primoža Trubarja Laško in Etno odbor Jureta Krašovca.
* /Op.p.: glej prevod Orožnove zgodovine dekanije Laško iz leta 2009, ki ga je opravil drrr. Jože Maček. Izvirnik je delo zgodovinarja Ignaca Orožna, ki je nastal 1881 leta.
