Štajerski plesi
Štajerski pustni plesi so se plesali ob pustu.
Veselje in radost, da se zima poslavlja in prihaja pomlad, sta skupna tem plesom. Ples »Rašpla« je mlajšega izvora, »Pobreška polka« pa je ostanek nekdanjih obrednih plesov, ki so jih plesali ob posebnih priložnostih, predvsem v pustnem času. Pri »Špic polki« pa si pari med sabo žugajo in celo zaplešejo z drugimi. »Kosmatača« je po melodiji in obliki mešanica »Sotiša« in »Krajcpolke«. Značilno je tudi močno potrkavanje z nogami. »Polka za debelo repo« je hitro vrtenje štirih na mestu in je značilno za vzhodno Štajersko.
Štajerski svatovski plesi
Ti plesi so živahni, hitri in podobni ostalim slovenskim plesom. Posebnost je kopijaš ali zastavonoša, ki popelje ženina in nevesto v zakonski stan. Med starejše plese sodi »Zibenšrit«, ki naj bi imel magičen pomen. »Mašjerjanka« je podvrsta »Mazurke«, ki sodi med mlajše plese in se je ohranila le na Štajerskem in v Prekmurju.