Sodni proces proti Westnom avgusta 1945

»1. da  so kot odgovorni predstavniki  A. Westen d. d. v Celju in Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. stavili ti svoji podjetji na razpolago in gospodarsko izkoriščanje okupatorju s tem, da so v tovarni A. Westen v Celju zgradili nov objekt, ki je služil izrecno v vojne produkcijske svrhe, da je bilo celotno podjetje vključeno v nemško vojno industrijo ter izdelovalo dele za letala, morske mine in razne druge dele za nemški vojni aparat, da so apnenice, last Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku polno obratovale in dobavljale apno za Tvornico dušika d. d. v Rušah, katere lastnik in eksploatator je bil nemški nacistični velekoncern I. G. Farbenindustrie, eden od največjih proizvajalcev vojne industrije;

2. da so obtoženci: Westen Avgust, Westen Adolf, dipl. inž. Westen Max Adolf  vsi, čeprav jugoslovanski državljani, bili člani izdajalske politične organizacije Kulturbunda že pred zlomom Jugoslavije, da sta obtožena Westen Avgust in Westen  Adolf prispevala v letu 1940 Din 60.000 članarine, obtoženec Max Adolf Westen pa Din 40.000, da je Westen Adolf bil že od leta 1936 Parteigenosse in da je ob zlomu Jugoslavije navdušeno sprejemal okupatorje, da je obtoženec Westen Max Adolf bil član NSDAP (Nacionalsocialistične nemške delavske stranke – op. M. M.), da je takoj po zasedbi Celja v tovarno prišel v nemški uniformi in hodil po tovarni v spremstvu vodilnih osebnosti nacistične vojske in civilne uprave in da je prirejal pojedine, ki so izzvenele v manifestacijo Führerja;      

3. da so obtoženci Westen Avgust, Westen Adolf  in Westen inž. Max Adolf imeli že v času pred zlomom Jugoslavije nameščene v podjetju A. Westen d. d. Celje vodilne uradnike petokolonaše, da se je v podjetju vodila kartoteka Kulturbunda, da je bil občevalni jezik v tvornicah izključno nemški, da je bilo vse dopisovanje in naročila  internega značaja v nemščini, da je podjetje podpiralo nemške prireditve v Celju in zanje delilo brezplačne vstopnice, da so  bili slovenski delavci veliko slabše plačani od nemških, da so bili v letu 1938 iz podjetja odstranjeni  predstavniki delavskega športnega društva Olimp, zavedni Slovenci in delavski športniki;

4. da so  kot odgovorni predstavniki Tovarne kemičnih izdelkov d. d. v Hrastniku imeli v času pred zlomom Jugoslavije nameščene v tem podjetju kot vodilne uradnike znane petokolonaše, da je bil občevalni jezik v podjetju nemški, da sta bila knjigovodstvo in korespondenca nemška, medtem ko se je slovenščina uporabljena edino le v občevanju z uradi, da so sprejemali slovenski uslužbenci dva do trikrat nižje  plače od Nemcev, da so nemški nameščenci sprejemali še posebne nagrade, katerih slovenski nameščenci niso dobili. 

Sodni proces proti Avgustu Westnu, Adolfu Westnu in Maxu Adolfu Westnu  je  potekal 22. in 23. avgusta 1945 pred Vojaškim sodiščem Ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani. Poleg njih je bil vanj vključen tudi Josef Pfeiffer, ki je bil upravni svetnik firme A. Westen d. d. in član upravnega odbora Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d.. Ker sta Avgust in Adolf Westen Celje že leta 1944 zapustila in odšla živet v Švico oziroma Avstrijo, Pfeiffer pa je pobegnil  neposredno pred kapitulacijo  Nemčije, je bil  na procesu od obtožencev  prisoten samo Max Adolf Westen, ostalim trem pa je sodišče sodilo v njihovi odsotnosti.

Sodišče je vse tri Westne  spoznalo krive po vseh štirih točkah obtožnice in jih na podlagi 14., 16. in 17. člena Uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. maja 1944 in z uporabo Zakona o vrstah kazi z dne 5. julija 1945 obsodilo:

1. Avgusta Westna na smrtno kazen z ustrelitvijo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja;

2. Adolfa Westna na smrtno kazen z ustrelitvijo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja;

3. Maxa Adolfa Westna na  kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo petnajstih /15/ let, na kazen izgube državljanstva in na zaplembo premoženja.  

Ker sta bila Adolf in Avgust Westen za jugoslovanske oblasti nedosegljiva, smrtna kazen nad njima seveda ni mogla biti izvršena.  Max Adolf Westen, ki je  bil edini od obtoženih prisoten na sojenju, je 15-letno kazen odvzema prostosti s prisilnim delom prestajal v Kazenskem taborišču Kočevje, iz katerega pa mu je že 9. novembra 1945 uspelo pobegniti in ilegalno prestopiti jugoslovansko-avstrijsko mejo.       

Sodni proces proti Westnom je bil eden izmed mnogih sodnih procesov, ki  jih je v prvih letih po drugi svetovni vojni proti podjetnikom organizirala tedanja oblast. Tako kot ostali tovrstni sodni procesi, je tudi ta imel politično ozadje, saj je bil njegov glavni namen, Westne prikazati kot vojne zločince in jim zapleniti vsa njihova podjetja in ostalo premoženje.