Šentjakobska knjižnica v Ljubljani
V zgodovini ljubljanskega splošnega knjižničarstva prav gotovo izstopa Šentjakobska knjižnica. Z več kot stotimi leti nepretrganega delovanja je najstarejša splošna knjižnica v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je dediščino prevzela njena naslednica Mestna knjižnica, ki se je leta 1981 skupaj z Delavsko in Pionirsko knjižnico združila v Knjižnico Otona Župančiča. S tako bogato tradicijo je KOŽ leta 2008 vstopila v veliko združenje vseh ljubljanskih splošnih knjižnic in ene specialne v Mestno knjižnico Ljubljana. V pričujočem prispevku se bomo posvetili tistim poudarkom iz zgodovine Šentjakobske knjižnice, ki prikazujejo njen prispevek k razvoju knjižnične dejavnosti in kako je razumevala svoje poslanstvo. Čeprav v duhu določenega časa je vedno širila in vzpodbujala vrednote svobodnega in enakopravnega dostopa do kulturnih, izobraževalnih in socialnih dobrin.
Olvasás továbbViri:
Rus, P. (1996). Razvoj in delovanje Šentjakobske knjižnice v Ljubljani. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo
Škerl, B. (2011). Razvoj Knjižnice Otona Župančiča od Šentjakobske do danes. V Sto let razvoja Knjižnice Otona Župančiča: zbornik ob stoletnici splošnega knjižničarstva v Ljubljani, str. 29 – 102
Škerl, B. (2011). Matija Rode (1879 – 1961) : vodja Šentjakobske knjižnice od 1911 do 1947. V Sto let razvoja Knjižnice Otona Župančiča: zbornik ob stoletnici splošnega knjižničarstva v Ljubljani, str. 158 – 161
Fotó galéria
Tartalomjegyzék
- Šentjakobska knjižnica v Ljubljani
- Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj in ustanovitev knjižnice
- Demokratično poslanstvo knjižnice: «Knjižnica je dostopna vsakomur«
- Skrb za knjižnično zbirko
- Iz obrobja mesta v center Ljubljane
- Povezovanje: v Zvezi slovenskih ljudskih knjižnic in Zvezi kulturnih društev
- Vodenje knjižnice 1911–1947: Matija Rode
