Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju

Prvih deset let je bila Glasbena matica zgolj založniška institucija za izdajanje slovenskih skladb, toda leta 1882 je svojo dejavnost dopolnila z glasbeno šolo in nadgradila še s koncertno poslovalnico. Razvoj seveda ni potekal brez ovir. Nacionalna nasprotja med Slovenci in nacionalno ter kulturno nemško opredeljenim prebivalstvom so se v zadnji četrtini stoletja zaostrila do skrajnosti. Geslo »svoji k svojim« je močno zaznamovalo celotno javno življenje in tudi glasbeno dogajanje ni predstavljalo izjeme. 200-letnica ljubljanske Filharmonične družbe, ki je vzgojila vrsto odličnih glasbenih osebnosti – tudi slovenskih – je leta 1902 izzvenela kot izrazita promocija nemške kulture. Ustanova je zaradi svoje tradicije in kvalitete, veljala je namreč za eno najboljših glasbenih šol v monarhiji, pomenila močno konkurenco slovensko in slovansko orientirani Glasbeni matici. Matičinega razvoja ni dušila le nemška konkurenca, ampak tudi nazorska in strankarska razhajanja v lastnih vrstah. Potrebni so bili izredni napori, da je ne le preživela, ampak že konec  80. let 19. stoletja presegla nemško konkurenco in v naslednjih desetletjih razširila svoje delovanje po vsem slovenskem prostoru.