skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Térkép  

Pridružitev Srbskemu dobrovoljskemu korpusu

Priliko za prebeg na rusko stran je dobil 13. septembra 1915 in popeljal ves bataljon na rusko stran. S tem bataljonom pa se je nabralo že toliko mož, da jih je bilo dovolj za transport. Rusi so jih takoj poslali v zaledje in z raznimi postanki so končno prišli v Caricin, kasnejši Stalingrad in današnji Volgograd. Olvasás tovább
S papirji ruskega generalštaba je potoval  v družbi agitacijskega oficirja od taborišča do taborišča in zbira vojne ujetnike slovenske, hrvaške in srbske narodnosti za prostovoljske enote. Udeležil se je tudi pohoda v Dobrudži, ranjen ležal v Jassvju (Romunija) in v Odesi.

V srbski dobrovoljski  korpus so se leta 1916 priglašali prostovoljci iz vrst slovenskih, hrvatskih in srbskih vojnih ujetnikov, bivših vojakov in častnikov avstroogrske armade, da bi se z orožjem v roki bojevali zoper zatiralsko Avstro-Ogrsko, za osvoboditev južnih Slovanov, za ustanovitev Jugoslavije. Prva divizija tega korpusa se je leta 1916 že junaško tolkla v Dobrudži na strani ruskih vojsk proti Avstriji, Nemčiji, Bolgariji in Turčiji ter utrpela hude izgube.

Toda poveljstvo korpusa, ki je bilo v rokah oficirjev kraljevine Srbije, ni hotelo nič slišati o Jugoslaviji, marveč je po nalogu srbske kraljevske vlade zastopalo politiko Velike Srbije, v katero naj bi se vključile hrvatske in slovenske dežele. Hkrati je poveljstvo uvedlo v korpusu sistem neenakopravnosti in nasilja. Zato je v enotah korpusa že oktobra 1916 prihajalo do odpora, ki se je po februarski revoluciji 1917 sprevrgel v radikalno in mogočno gibanje za izstop iz korpusa. To gibanje je dobilo ime disidentskega gibanja. Ob podpori vojaških in oficirskih sovjetov v Odesi, Zaporožju in drugih krajih so tisoči Slovencev, Hrvatov in Srbov zapustili korpus. Ce je ta v začetku leta 1917 štel še nad 40.000 vojakov in častnikov, je maja 1917 bilo v njem le 20.622 mož; polovico moštva je vzelo disidentstvo in dezerterstvo. Kasneje je skopnela še druga polovica razen nekaterih enot na Murmansku in v Odesi; zadnje so se umaknile na Ural.

Pavel Golia je prvi podpisnik memoranduma dvajsetih oficirjev slovenske in hrvatske narodnosti, ki so stopili iz Srbskega dobrovoljskega korpusa v Odesi in so memorandum 21. marca leta 1917 naslovili Izvršnemu komiteju oficirskih in vojaških odposlancev v Odesi. V njem oficirji disidenti pojasnjujejo razloge, ki so jih prisilili zapustiti srbski korpus, in na kratko izpovedujejo svoj politični program: ...za združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v svobodno državo, kjer bi vsaka treh narodnosti in ver imela vse pravice in popolno svobodo, v državo, kjer ne bi bilo, kot v Avstriji, narodov-poveljevalcev in narodov-sužnjev.« Ta program, ki se nami zdi danes sam po sebi umljiv kot nekaj elementarnega, neizpodbitnega, je bil namreč leta 1917 v najostrejši opoziciji z nameni srbskega poveljstva v korpusu, ki ni sprejemalo jugoslovanskega programa, marveč se je zavzemalo za Veliko Srbijo in za podreditev njej hrvatskih in slovenskih ozemelj.

Viri:
KLOPČIČ, France: Pavel Golia v Rusiji med revolucijo. V: Sodobnost. Letn. 15, št. 6 (1967), str. 620-631.
KLOPČIČ, France: Slovenci v okt. revoluciji. V: Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. Letn. 15, zv. 2 (1967), str. 65-69.

Fotó galéria

Információk

Kapcsolattartó

Patricija Tratar

Jelszavak

Golia, Pavel, SVETOVNA VOJNA 1914-1918, VOJAKI

A közzététel dátuma

23.03.2012 12:28

Legutóbbi módosítás

05.04.2012 11:55

Možnost filtriranja

Keresés

Tartalom típus

KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA

Szervezet

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam