skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Térkép  

Poslovanje v luči medijev

V januarju 1906 je bila generalna skupščina vseh delničarjev Združenih pivovarn Žalec - Laški trg, d. d. v Ljubljani, na kateri je poročal glavni delničar in predsednik Ivan Hribar. O tej skupščini so pisali časniki obeh slovenskih političnih taborov: liberalni Slovenski narod je pisal naklonjeno, klerikalni Slovenec pa obratno. Olvasás tovább
Nasprotniki so vodili žolčne polemike v listih Deutsche Wacht , Grazer Tagblatt, Tagespost, Štajerc, Laibacher Zeitung in Slovenec, slovenske pivovarne pa so branili Slovenski narod, Slovenski gospodar, Domovina, Narodni list, Soča in razna narodna društva.

Slovenski narod je 15.1.1906 v daljšem članku Delniška pivovarna Žalec - Laški trg med drugim zapisal:
»Prejeli smo naslednje poročilo: Včeraj se je vršil v vrtnem salonu hotela »Ilirija« občni zbor delniške družbe pivovarne Žalec-Laški trg. Od 3000 delnic je bilo zastopanih 2367; udeležba je bila tolika, da je bila dvorana popolnoma polna. Upravni svet  je poročal o III. upravnem letu, ki izkazuje v bilanci 263.000 K izgube. Ta izguba izhaja odtod, ker se je podjetju popolnoma neopravičeno predpisalo nad 28.000 K davka. Proti temu predpisu se je seveda upravni svet pritožil. Nadalje se je moralo od poslopij in od strojev odpisati na amortizaciji lani 63.000 K, letos pa 85.000 K. Poleg tega je nastala izkazana izguba vsled visokih pasivnih obresti. Upravni odbor je namreč, da povzdigne produkcijo piva, povovarno v Laškem trgu popolnoma moderno preuredil, tako da je sedaj najboljše in najmodernejše urejena pivovarna na vsem Slovenskem.«

Slovenec je naslednji dan, 16.1.1906, zapisal, da so Pivovarne Žalec - Laški trg finančno šibko slovensko podjetje, ki je silno zadolženo in nemočno pred nemško konkurenco in med drugim pribil:
»Polom delniške pivovarne Žalec-Laški trg. ... »Slov. Narod« priobčuje poročilo o predvčerajšnjem občnem zboru deln. pivovarne, ki je namenjeno zgolj le v to, da meče občinstvu pesek v oči. Na malo napako, da je po »Slovenskem Narodu« izguba le 263.000 K namesto 265.626 K, kakor izkazuje oficielna bilanca, se niti ne sklicujemo. Za dva do tri tisoč kron gori ali doli! Samo pri konsumih se šteje vsak groš! Toda kaj naj porečemo k poročilu, ki trdi, da ta ogromna vsota izhaja odtod, ker se je podjetju popolnoma neopravičeno predpisalo nad 28.000 K davka, tedaj za 28.000 kron davka – 265.000 K izgube! Kdo se ne prime za glavo! ... Poročilo »Narodovo« se nadalje sklicuje na izjave »strokovnjaka«, ki je bil poklican v Laški trg in v Žalec in baje izrekel, da je podjetje »nenavadno lepo urejeno, vseskozi življenja sposobno itd.« Delničarji se bodo lepo zahvalili za to »lepo urejenost« in »življenske sposobnosti«, ki se znači v priznani izgubi  okroglo 300.000 K tekom treh let. Te glasovite »strokovnjake« že poznamo. Saj je z izjavo takih »strokovnajkov« družba pričela in je na take izjave se ustanovila. Naravno otročje je danes zidati za take »strokovnjaške« izjave, ko se v številkah bilance kaže dejanski položaj, ki se zamore za strokovnjaka in nestrokovnjaka izraziti le z eno samo besedo: bankrot…«

Goriška Soča je v odgovor 20. januarja 1906 na prvi strani časopisa v članku Delniška pivovarna Žalec-Laški trg in klerikalci v komentarju med drugim zapisala:
»...Klerikalci so se spravili z vso perfidnostjo, s katero razpolagajo le oni na gospodarskem polju, na to delniško družbo, in na infamen način so jej začeli podtikati reči, katerih delniška družba  ni nikdar zakrivila. Govorili so celo o falzificiranih bilancah. O tem vedoma in hote lagali, obrekovali in sumničili, kakor pač znajo le posvečeni izprijenci v krogu »Slovenca«.
Pa zakaj so to delali? Iz poročila o poslovanju omenjene delniške družbe je razvidno, da je isto skozi in skozi pravilno. Delniška družba je sama brez ovinkov pokazala svoje stanje, kakor pač to stori vsak soliden in pameten gospodar, ne pa tako klerikalni sleparji. »Slovenec« se zaganja v to družbo hote, tako odvrniti javnost od resničnih sleparij, katerega uganjajo ničvredni »Slovenčevci« ...«


Ptujski Štajerc je 21. januarja 1906 zabeležil:
»Delniška pivovarna Žalec, Laški trg prišla bo na skoraj na kant. Vse kričanje in hvalisanje prvaških dohtarjev nič ni pomagalo. Vsak gostilničar se brani te pive, ki ne more kar se tiče kakovosti, tekmovati z drugimi. Od akcijskega kapitala 600.000 K odpisalo se bode tedaj tudi 300.000 K kot zguba. Koliko ljudi zgubi pri tem denar. Posebno mnogo zgube ima pri tem celjska posojilnica, ki je vsled tega v veliki zadregi. Iz Žalca se nam tudi poroča, da je to pivovarna mnoga delavcev iz službe pustila. Ti siromaki so sedaj v zimskem času brez zaslužka. Delavcem, ki so jih obdržali znižalo se je plačilo in celo podjetje hočejo prvaški bistroumci zmanjšati. Tedaj nič z napredkom, nazaj, vedno nazaj in nazadnje bo vse – zaspalo. Pač pri prvaki je mnogokrat »mnogo krika za nič.« To so sadovi, ki jih nese geslo kričačev »Svoji k svojim.«

Predsednik Ivan Hribar je v takratnih razmerah modro vodil gospodarstvo slovenskih pivovarn in s pridom uporabljal  izkušnje Kukčeve družine. S pomočjo zavednih slovenskih obrtnikov v Ljubljani in slovenske Južnoštajerske posojilnice v Celju so vzdržali na zmagoviti poti, čeprav so morali pozneje znižati vrednost glavnice. Podjetje je dosegalo vedno večji uspeh tako v tehničnem in proizvodnem smislu.

Slovenec je tudi še kasneje večkrat objavil članke v zvezi s pivovarno. 20. februarja 1913 je zapisal:
»Pivovarniško podjetje Žalec-Laški trg je imelo v nedeljo občni zbor, na katerem je prišlo do zelo žalostnih pojavov, širijo se glasovi o nameravani prodaji pivovarne. »Narod« ima tu zopet priliko, da se briga za podjetje svojih ljudi, namesto da bi se popolnoma po nepotrebnem brigal za druge.«

24. julija 1913 lahko preberemo:
»Nesreča. Žalec. Hlapec tukajšnje pivovarne Franc Kramer je peljal 18. julija  s težko obloženim vozom pivo proti Velenju. Pri nekem ovinku pridrvi v največji brzini nasproti nek samodrč. Konji so se splašili in voz se je prevrnil v globok jarek. Kramer, ki je sedel na vozu, je pri padcu prišel pod voz in se je zelo nevarno pobil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Voz in sodi so se razbili.«

Simon Kukec je vodil pivovarno v Žalcu do svoje smrti leta 1910, njegov sin Edvard pa se je ob poroki leta 1908 umaknil iz Laškega na posestvo v Žalec.

Fotó galéria

Možnost filtriranja

Keresés

Tartalom típus

KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA

Szervezet

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam