Novoveški goriški zgodovinopisci
Na1 Goriškem se že stoletja prepletajo elementi mediteranskega in celinskega sveta: stoletja so tudi prisotni številni kulturni vplivi, govorijo se različni jeziki in politične meje krojijo in neredko tudi dramatično posegajo v življenje prebivalstva. Zgodovinar Sergio Tavano pogosto izpostavlja edinstvenost goriške stvarnosti v evropskem okviru: »Goriška je bila zemlja povezave in združevanja ter model in zelo močan kotel za združevanje na etnično in kulturno visokih temeljih vseh ljudstev, ki so naravno slonela na pluralističnih temeljih.« Goriški kozmopolitizem je organski, substančen in starodaven. Evropski značaj Gorice izhaja iz goriške strukturne heterogenosti, ki se je pojavila v srednjem veku in se ohranila vse do nastopa nacionalizmov 19. stoletja.2 Na Goriškem so se srečevale in, zlasti po razmahu nacionalističnih idej v 19. stoletju, tudi zoperstavljale različnosti, kar se je odražalo tudi v zgodovinopisju.
Olvasás tovább1 Članek temelji na delu Makuc, 2011, a je bila tematika nadaljnje poglobljena v okviru raziskovalnega projekta Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in razpadom Habsburške monarhije (6-7069) in raziskovalnega programa ARRS-NRU/P6-0052-0618-2017/3. Projekt in program je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
2 Tavano, 2006, 31-47 (naveden citat je na strani 46 – prevod avtorice).
Tartalomjegyzék
- Goriški izobraženci skozi zgodovino
- Novoveški goriški zgodovinopisci
- Valentin Stanič (1774-1847), preroditelj, vzgojitelj in dobrotnik
- Judovski intelektualci v Gorici
- Anton Brecelj, primer goriškega katolika izobraženca
- Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege
- Rodoljubne in podobe severnoprimorske pokrajine v izbranih pesmih Franja Rojca
- Pavlina Pajk (1854-1901), rojena Doljak
- Marija Perpar, kemičarka in univerzitetna profesorica
- Dr. Bogumil Vošnjak in njegova nikoli pozabljena Gorica
- Viri in literatura