Térkép  

Pričujoča zbirka je plod sodelovanja velikega poznavalca omenjene tematike, prof. Danijela Bezka in Matične knjižnice Kamnik. Matična knjižnica Kamnik je prvič pripravila razstavo in prireditev o mamutu leta 2008, ob obeležitvi 70. letnice najdbe okostja v Nevljah pri Kamniku. V letu 2013 pa je minilo 75 let od odkritja, kar so s svečano prireditvijo in razstavo z naslovom Pričevalci obeležili Matična knjižnica Kamnik, Osnovna šola Frana Albrehta in Krajevna skupnost Nevlje. Avtorji razstave Pričevalci so Danijel Bezek, Benjamin Bezek in Nataša Zor. Razstava ima svoje stalno mesto v Podružnični osnovni šoli Nevlje pri Kamniku. Benjamin in Danijel Bezek sta tudi avtorja knjige Po sledeh neveljskega mamuta ter številnih člankov o omenjeni temi.

Olvasás tovább
Okostje mamuta, najdeno v Nevljah pri Kamniku, je izrednega pomena za Slovenijo in tudi širšo strokovno javnost.
Na območju Slovenije so bili že pred tem najdeni mamutovi ostanki, vendar posamezni deli okostja niso primerljivi z neveljskim mamutom, katerega okostje je ohranjeno skoraj v celoti. Največja najdišča dokaj dobro ohranjenih mamutov so znana v Sibiriji ter posamezna okostja drugod po Evropi. Neveljski mamut pa je dokaz, da so bili mamuti prisotni tudi na ozemlju srednje Evrope.
Poleg mamuta, za katerega je bilo ob rekonstrukciji kosti ugotovljeno, da je bil star okoli 40 let, so bili v Nevljah najdeni nekateri rastlinski ostanki, ostanki rogov severnega jelena (Rangifer tarandus) ter 3 centimetre veliko mikrolitsko aurignaško rezilce – praskalce iz temnega sileksa, ki dokazuje prisotnost kulture kamenodobnih lovcev na našem območju.
Paleolitska postaja v Nevljah naj bi sodila v drugi interstadial zadnje würmske poledenitve približno 20 000 let v preteklost.
Mamut (Mammuthus primigenius) je značilni predstavnik ledenodobne favne, živel je ob koncu terciarja in v ledeni dobi, starejšem delu kvartarja. Ledena doba je segala vse od 1 800 000 do 10 000 pred našim štetjem. V tem času so se izmenjavali glaciali, daljše mrzle poledenitve in interglaciali, krajše tople medpoledenitve.
Mamut spada v skupino sesalcev trobčarjev, peteroprstih živali z rilcem. Živel je v stepah ob poledenelem ozemlju. Na takratno hladno podnebje je bil prilagojen, saj je bil gosto poraščen s 50 ali celo več centimetrov dolgo dlako, pod katero ga je grel 4-5 centimetrski puh. Srednjeevropski mamuti, katerih predstavnik je tudi Neveljski mamut, so bili visoki povprečno 3,5 metra. Imel je majhna ušesa in krajši rep. V grbi na vratu je imel shranjeno rezervno hrano.  Ena od značilnosti mamutov so bili ogromni okli, ki so najprej služili za obrambo in pridobivanje hrane, kasneje pa so izgubili ta pomen. Mamut je izumrl zaradi degenerativnih razlogov. Od danes živečih slonov mu je najbližji indijski slon.

Viri in literatura:
-  Arheološka najdišča Slovenije. Izdala SAZU, Ljubljana 1975, str. 184.
- GABROVEC, Stane : Kamniško ozemlje v prazgodovini. Kamniški zbornik, X, 1965, str. 90.
- RAKOVEC, dr. Ivan : Mamut in njegovi predniki. Proteus 5, Ljubljana 1938, str. 11-18.
- Zakladi tisočletij, Zgodovina Slovencev od neandertalcev do Slovanov. Ljubljana 1999, str. 24-27.

Fotó galéria

Hely

Hely megjelenítés

Információk

A digitális gyűjtemény szerzője

Milena Glušič

Kapcsolattartó

Milena Glušič

Partnerek

Danijel Bezek

Jelszavak

ARHEOLOGIJA, FOSILI, ledena doba, MAMUT, Nevlje pri Kamniku, OKOSTJE, PALEONTOLOGIJA, PALEOZOOLOGIJA, PRAZGODOVINA

A közzététel dátuma

22.05.2014 00:00

Legutóbbi módosítás

16.01.2019 14:29

Možnost filtriranja

Keresés

Tartalom típus

KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA

Szervezet

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam