II. svetovna vojna
Po osvoboditvi je bilo treba izvesti ne samo obnovo, ampak poskrbeti tudi za napredek po socialističnih načelih.Potreben aparat je bil v osnovi ustvarjen že med borbo. Usmerjevalno vlogo so imeli: Partija s svojimi komiteji, narodno osvobodilna fronta, preimenovana v socialistično zvezo Jugoslavije in sindikati. Operativno vodstvo je v začetku pripadalo ljudskim odborom, a je postopoma prehajalo na delujoče edinice same – v smislu načel kolektivnega socializma. Olvasás tovább
Ljudski odbori so se ločili od odborov osvobodilne fronte že jeseni 1945. Leto dni za tem so se prvotni krajevni ljudski odbori združili v večje. Leta 1952 so se ti krajevni ljudski odbori združili v občinah, ki so po velikosti ustrezali predvojnim občinam Leta 1955 je bil storjen naslednji korak. Občine Spodnje Savinjske doline so se združile v občini ali komuni Žalec. Svojo občino je ohranilo samo Vransko, ko se je do jeseni 1958 združilo z Žalcem. Gornje Savinjske in Zadrečke občine so se leta 1955 združile v občini ali komuni Mozirje.
Višja stopnja ljudske oblasti je bil okraj. Po osvoboditvi je spodnja Savinjska dolina imela okrajni odbor Osvobodilne fornte v Žalcu in na Vranskem, 6. septembra 1945 pa sta se oba okraja združila z okrajem Celje-okolica (z okrajnim ljudskim odborom).
Zgornja Savinjska dolina je po osvoboditvi imela poseben okraj s sedežem v Gornjem gradu. Ta okraj se je združil s šoštanjskim okrajem za Paško dolino v enoten okraj, čigar sedež je bil najprej v Mozirju, nato pa se je prenesel v Šoštanj. Skupni okraj se je končno združil s celjskim okrajem, ki je medtem že prevzel tudi okraj Celje-mesto.
Okrajni in krajevni ljudski odbori so vodili gospodarstvo in zagotovljeno preskrbo ter kulturno dejavnost. Ko je to dirigiranje postalo nepotrebno (1950), se je njihovo delovanje omejilo na čisto upravo, na kontrolo in harmoniziranje gospodarske in kulturne dejavnosti.
Najvažnejša gospodarska dejavnost doline je še vedno bilo kmetijstvo. Prvo mesto v kmetijstvu je zavzemalo hmeljarstvo, panoga, ki zahteva visoko stopnjo organizacije tako glede pridelovanja, kakor glede preparacije in prodaje pridelka.
Fotó galéria
Tartalomjegyzék
- Arja vas skozi čas
- Zemljepisni oris
- Popisi prebivalstva v Arji vasi
- Omembe Arje vasi in katastri
- Protestantska cerkev na Govčah
- Razlaga krajevnega imena Arja vas
- Arnovski zaselki
- Potok Ložnica
- Glavna cesta
- Šola, cerkev, pošta in vaška skupnost
- II. svetovna vojna
- Nacionalizacija
- Gospodarstvo v vasi po letu 2000
- Kmetijstvo
- Obrt
- Proizvodnja
- Domačije s starim imenom »po domače«
- Pri Piš
- Graščina Arja vas
- Gospodarska poslopja graščine
- Štefet
- Klinc, Glušič, Kazina, Rezman
- Kramar, gasilski dom, Irber, Lukež Kač
- Mehc, Ocvirk, Brežnik, Kač Vinko, Zoran
- Lovrinc, Kveder, Orglpaver Polajžer, Bogner
- Korber - Lednik, Treska, Lent - Štorman
- Uranjek, Pajštva, Groblek
- Aristovnik, Štajberger, Koren, Žonerk
- Poteko, Štajner, Pšec, Kokol
- Štriker, Pošmošter, Gorjup, Pečnik, Apnar
- Antloga, Delakorda, Blok, Graščina, Sirše
- Domačije »Na Gmajni« - domačija Nestl
- Razlaga ledinskih, družinskih, osebnih, hišnih imen
- Krajevna imena, društva in osebe
- Turistično drušvo in Društvo upokojencev Arja vas
- Osebe, ki so v zadnjih petdesetih letih zaznamovale Arjo vas
- 0 - Ni imena - 2865
