skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Térkép  

Delo v vinogradu so opravljali ročno, s preprostimi obdelovalnimi orodji. V drugi polovici 19. stoletja sta se ostalemu vinogradniškemu delu pridružila še večkratno žveplanje in škropljenje, ob koncu stoletja se je spremenila vzgoja trt, vinogradi so bili tudi skrbneje prekopani, opleti, obrezani in vezani.

Olvasás tovább
Na Goriškem so trte gojili v brajdah, ob kolih in na latnikih. V brajdi se je trta vzpenjala ob naravni ali umetni opori. Med brajdami so v plantah rasle okopavine. V hribovitih predelih, zlasti v Brdih, so bili vinogradi ali vinje na terasah, tako imenovanih ronkih ali gredah. V Primorju so gojili trto na latnikih; dosti latnikov je bilo tudi na dvoriščih domačij. V Brdih rečejo brajda vinogradu na terasi in latniku pri hiši; tudi sicer se izraza brajda in latnik dostikrat istovetita. Na Vipavskem rečejo vinogradu okrajšano nograd, delom vinograda, ki so ponekod razmejeni s suhozidnimi škarpami, pa pravijo pašni. Kraševci pravijo pašten vsakemu nasadu trt v terasah.

Iz štajerskih vinogradov je izginilo sadno drevje in trte so začeli saditi v ravnih vrstah. Na Vipavskem in Goriškem so še dosti sadili trte v plantah, posameznih vrstah ob njivah v ravnini, ki so jih gojili srednje visoko, da ne bi škodovale poljščinam. Njive s trtami so do pojava trtne uši zavzemale skoraj tri četrtine vseh njivskih površin na vinorodnih območjih Primorske. Za oporo trtam so vse dotlej po sredi njiv sadili tudi drevesa, ponekod poleg klena in beke tudi oljke in murve, kakor so delali že v srednjem veku. Po pojavu trtne uši so vinograde sadili v vrstah in za oporo trt uporabljali kole. Na Koprskem rečejo taki vzgoji pared.

Fotó galéria

Možnost filtriranja

Keresés

Tartalom típus

KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA

Szervezet

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam