skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Térkép  

Avstrijsko-ogrska Rdeča knjiga

Avstro-ogrska Rdeča knjiga vsebuje zbirko brzojavk in zapisnikov med diplomati in konzularnimi funkcionarji držav avstro-ogrske monarhije in sovražnih držav po storjenem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge 29. junija 1914. Vsebuje tudi izpiske iz aktov bosansko-hercegovskega okrožnega sodišča v Sarajevu o tekoči preiskavi zoper Gavrila Principa zaradi izvršenega atentata nad avstro-ogrskim prestolonaslednikom. V spisih je zabeleženo, kar so o atentatu poročali srbski listi. Vsebuje tudi številne brzojavke, ki so jih pošiljali od atentata do vojne napovedi med Beogradom, Dunajem, Parizom, Petrogradom  in Berlinom, o dogovorih oz. pogovorih med državami, in na koncu vojno napoved Srbiji in mobilizacijo. 

Olvasás tovább

Srbija je vse od začetka vladanja Karadjordjevićev po različnih poteh zasledovala cilj, da s sovražno propagando in revolucionarnimi spletkami izpodkoplje avstro-ogrska ozemlja. Njeni načrti so bili ob ugodnem svetovnem položaju uresničiti velikosrbske načrte in se odtrgati od monarhije.

V letu 1909 je srdito sovraštvo in silno razočaranje, ki ju je povzročila aneksija Bosne in Hercegovine v Srbiji, gnalo to nahujskano in zablojeno deželo na rob vojne. Ker pa je Rusija takrat Srbijo pustila na cedilu, je le-ta morala pred Evropo svečano izjaviti, da se bo držala z aneksijo ustvarjene nove  narodno in državnopravne uredbe, da bo razpustila zoper monarhijo oborožene čete in da bo v bodoče gojila prijateljske odnose z Avstro-Ogrsko.

Pričakovanja monarhije, da bodo imeli odslej s Srbijo dobre odnose in živeli v miru, se niso uresničila. Srbska vlada je dopuščala narodu, da so se nespoštljivo vedli do monarhije in gojili sovraštvo do te mere, da so pripravili atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Z njegovo smrtjo so hoteli Srbi povzročiti razpad monarhije, ta pa je zbrala vse avstro-ogrske narode, da bi se zaščitila pred njimi.

Avstro-Ogrska je pred napovedjo vojne poskušala s Srbijo zgladiti spore v miru in podala srbski vladi zahteve, na katere bi naj odgovorila v dveh dnevih. Srbija pa je v tem času ukazala splošno mobilizacijo in s tem pokazala svojo očitno sovražnost do monarhije.

Viri: Avstrijsko-ogrska rdeča knjiga, Diplomatski spisi za predzgodovino vojne 1914, Dunaj, 1915.

Fotó galéria

Hely

Hely megjelenítés

Információk

A digitális gyűjtemény szerzője

Mateja Žagar

Jelszavak

prva svetovna vojna, SPOMINI, krajevna zgodovina

A közzététel dátuma

30.11.2017 12:13

Legutóbbi módosítás

27.09.2017 08:19

Možnost filtriranja

Keresés

Tartalom típus

KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA

Szervezet

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam