Imre Agustič (roj. 29. 9. 1837 v Murskih Petrovcih, u. 17. 7. 1879 v Budimpešti), urednik časopisa Prijátel, je bil sicer poklicni stenograf, a je svoj prosti čas povsem posvetil publicistični dejavnosti.
V zgodovino se je zapisal kot začetnik prekmurske publicistike v 19. stoletju, pa vendar je bil Imre Agustič veliko več kot to. Vzporedno s publicistiko, ki je bila njegova največja strast, je vseskozi deloval tudi na literarnem, prevajalskem in poljudnostrokovnem področju. Prav tako mu nista bili tuji politika in politične razmere njegovih rojakov, kar dokazujeta dve kandidaturi za državnozborskega poslanca v murskosoboškem okraju, kjer je svoj čas njegov oče služboval kot sodnik.
Imre Agustič je po šestih razredih gimnazije v Szombathelyju na Madžarskem (1848-1854) prav toliko časa (1854-1862) deloval kot gospodarski pristav na različnih fevdalnih posestvih (pri grofu Antalu Száparyju v Murski Soboti, potem pri Batthyányjevi vdovi v Oroszlámosu pri Szegedu na Madžarskem in še na posestvu iste družine na Dolnjem Seniku), kjer si je pridobil bogate življenjske izkušnje, poleg tega se je kot samouk naučil stenografije. Pot ga je vodila naprej v Budimpešto, kjer je uresničil svoje življenjske sanje. Najprej je tam opravil stenografski izpit in se kot stenograf zaposlil v tamkajšnjem državnem zboru. V tej službi je ostal do smrti leta 1879, medtem ko je prosti čas z vso vnemo namenil publicistični dejavnosti.
V Budimpešti je z idejami nastopil odločno in samozavestno ter dosegel vrh svoje ustvarjalnosti in prizadevnosti. Kljub bivanju in delovanju na tujem pa je bilo vseskozi njegovo življenjsko vodilo dvigniti kulturno in izobrazbeno raven ljudi v rodni pokrajini. Prav to je med drugim uresničeval s časopisom Prijátel in šolskima učbenikoma v prekmurščini, ki sta imela tako splošnoizobraževalni kot tudi narodnostni pomen.
Dela:
• Vasmegyei Naptár (koledar Železne županije, sourednik), 1865.
• A polgári házasság (Civilni zakon), Budapest, 1868.
• Na preletnyek vecsnoga szpômenka vr?dnoga 15-toga márciusa 1848, Budapest, 1875.
• Prijátel: znanoszt razserjüvajôcse meszecsne novine (urednik). Budapest, 1875-1879.
• Návuk vogrskoga jezika, Budapest, 1876 – prekmurski prevod slovnice madžarskega jezika.
• Prirodopis s kepami za národne šole, Budapest, 1878 – učbenik v prekmurščini za spoznavanje narave.
Pod psevdonimom Vas borona in A-ch (Imre) je objavljal tudi članke o političnih, ekonomskih, izobraževalnih in socialnih problemih v raznih madžarskih časopisih, npr. Vasárnapi Ujság (Nedeljski časopis), Szegedi Hiradó (Szegedski poročevalec), Gazdasági Lapok (Gospodarski list), Fővárosi Lapok (Prestolnični list), Aradi Alfőld (Aradska ravnica), Eletképek (Življenjske slike), Magyar Ujság (Madžarski časopis) itn.
Literatura:
Ulčnik, N. (2009). Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agustičevega časopisa Prijatel. V Mariboru: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Narat, J. (2013). Agustič (Agustich, Augustič, Augustich), Imre (Emerik, Mirko), plemeniti Razdrtovski. V B. Šterbenc Svetina. Novi slovenski biografski leksikon (str. 91-93). Ljubljana: Založba ZRC.
Sedar, K. (2015). Prijátel: prvi prekmurski časopis (1875-1879) : 140 let : [razstava s katalogom ob 140-letnici izhajanja časopisa] / [avtorica kataloga Klaudija Sedar]. Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica.
Imre Agustič je po šestih razredih gimnazije v Szombathelyju na Madžarskem (1848-1854) prav toliko časa (1854-1862) deloval kot gospodarski pristav na različnih fevdalnih posestvih (pri grofu Antalu Száparyju v Murski Soboti, potem pri Batthyányjevi vdovi v Oroszlámosu pri Szegedu na Madžarskem in še na posestvu iste družine na Dolnjem Seniku), kjer si je pridobil bogate življenjske izkušnje, poleg tega se je kot samouk naučil stenografije. Pot ga je vodila naprej v Budimpešto, kjer je uresničil svoje življenjske sanje. Najprej je tam opravil stenografski izpit in se kot stenograf zaposlil v tamkajšnjem državnem zboru. V tej službi je ostal do smrti leta 1879, medtem ko je prosti čas z vso vnemo namenil publicistični dejavnosti.
V Budimpešti je z idejami nastopil odločno in samozavestno ter dosegel vrh svoje ustvarjalnosti in prizadevnosti. Kljub bivanju in delovanju na tujem pa je bilo vseskozi njegovo življenjsko vodilo dvigniti kulturno in izobrazbeno raven ljudi v rodni pokrajini. Prav to je med drugim uresničeval s časopisom Prijátel in šolskima učbenikoma v prekmurščini, ki sta imela tako splošnoizobraževalni kot tudi narodnostni pomen.
Dela:
• Vasmegyei Naptár (koledar Železne županije, sourednik), 1865.
• A polgári házasság (Civilni zakon), Budapest, 1868.
• Na preletnyek vecsnoga szpômenka vr?dnoga 15-toga márciusa 1848, Budapest, 1875.
• Prijátel: znanoszt razserjüvajôcse meszecsne novine (urednik). Budapest, 1875-1879.
• Návuk vogrskoga jezika, Budapest, 1876 – prekmurski prevod slovnice madžarskega jezika.
• Prirodopis s kepami za národne šole, Budapest, 1878 – učbenik v prekmurščini za spoznavanje narave.
Pod psevdonimom Vas borona in A-ch (Imre) je objavljal tudi članke o političnih, ekonomskih, izobraževalnih in socialnih problemih v raznih madžarskih časopisih, npr. Vasárnapi Ujság (Nedeljski časopis), Szegedi Hiradó (Szegedski poročevalec), Gazdasági Lapok (Gospodarski list), Fővárosi Lapok (Prestolnični list), Aradi Alfőld (Aradska ravnica), Eletképek (Življenjske slike), Magyar Ujság (Madžarski časopis) itn.
Literatura:
Ulčnik, N. (2009). Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agustičevega časopisa Prijatel. V Mariboru: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Narat, J. (2013). Agustič (Agustich, Augustič, Augustich), Imre (Emerik, Mirko), plemeniti Razdrtovski. V B. Šterbenc Svetina. Novi slovenski biografski leksikon (str. 91-93). Ljubljana: Založba ZRC.
Sedar, K. (2015). Prijátel: prvi prekmurski časopis (1875-1879) : 140 let : [razstava s katalogom ob 140-letnici izhajanja časopisa] / [avtorica kataloga Klaudija Sedar]. Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica.
