<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>KAMRA - Digitalne zbirke</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/hu/digitalis-gyujtemenyek/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Thu, 16 Jul 2026 11:53:01 +0000</lastBuildDate>
	<language>hu</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>Digitális gyűjtemények &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Kruh brez meja: Zgodbe, ki povezujejo kulture, religije in generacije</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kruh-brez-meja-zgodbe-ki-povezujejo-kulture-religije-in-generacije/</link>
		<pubDate>Thu, 16 Jul 2026 13:53:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416405</guid>
		<description><![CDATA[V mnogih evropskih kulturah in religijah kruh predstavlja več kot le osnovno prehrambno živilo. Simbolizira živo vez med preteklostjo in sedanjostjo ter nas povezuje z življenjem naših prednikov in raznolikimi evropskimi rituali. Je tihi pričevalec zgodovine, obdobij lakote in vojn, časov miru in izobilja, različnih družbenih ureditev ter gospodarskih sprememb.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Cehovski znak usnjarjev</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-cehovski-znak-usnjarjev/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Jul 2026 12:15:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416824</guid>
		<description><![CDATA[Ali ste že opazili zanimiv znak na eni izmed hiš v Starem trgu?
Ta simbol razkriva zgodbo o obrti, ki je stoletja zaznamovala Slovenske Konjice.
Sprehod po Starem trgu razkriva marsikatero zanimivo zgodbo. Na fasadi ene izmed trških hiš lahko opazite kopijo cehovskega znaka usnjarjev in letnico, ki se začne z »17 …«. Nad portalom stavbe pa se nahajajo manjši cehovski znak, letnica 1867 ter črki M in B, ki označujeta tedanjega lastnika hiše, Martina Baumanna.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Študijski bralni krožek Knjigosnedke</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/studijski-bralni-krozek-knjigosnedke/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 17:45:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400525</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2005 se je v kletnem prostoru Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka zbralo deset bralk, ki so se skupaj z mentorico Natašo Škofic Kranjc  spraševale, kako oblikovati bralni krožek. Zdaj se od jeseni do konca pomladi z isto mentorico na dva tedna srečujejo v Krajevni knjižnici Trata, kjer s strastjo in navdušenjem razpravljajo o knjigah. V osemnajstih skupnih letih so prebrale skoraj tristo knjig in se o vsaki temeljito pogovorile.

Ob polnoletnosti bralnega krožka je nastala razstava Knjigosnedke praznujemo, ki povzema vsa leta literarnih potovanj. Razstava je bila najprej postavljena  aprila 2024 v Krajevni knjižnici Trata, kjer se knjigosnedke srečujejo, nato pa še oktobra 2024 v matični Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka, kjer se je začela njihova pot.

Zapisi članic in fotografije Olge Lipič  ujamejo vzdušje njihovih bralnih srečanj in nam prinašajo vpogled v globoke vezi, ki so se spletle z branjem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Božo Natale Radovič</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/bozo-natale-radovic/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 15:01:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416404</guid>
		<description><![CDATA[Nabrežinske korenine in tržaška leta Boža Radoviča]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Strmca in cerkev Marije Snežne</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/strmca-in-cerkev-marije-snezne/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 14:47:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416568</guid>
		<description><![CDATA[Strmca je naselje v severnem delu občine Postojna. V listinah je bila omenjena že leta 1162, in sicer kot lastnina Stiškega samostana. Življenje pa je tu utripalo že prej, saj je mimo vodila pomembna rimska cesta. Danes šteje osemindvajset gospodinjstev z dvainosemdesetimi prebivalci. Velja za najlepšo postojnsko vas.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Pisma  Vojke Šmuc</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/pisma-vojke-smuc/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 14:19:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416352</guid>
		<description><![CDATA[Tržačanka Vojka Šmuc je padla leta 1944 v bitki za Knin. Pred pridružitvijo partizanom je bila med letoma 1942 in 1943 v konfinaciji v južni Italiji, od koder so se ohranila njena pisma družini v Trst.

V Terranovi di Pollino v Bazilikati je spoznala italijanskega antifašista in konfiniranca Giulia Checchinija. Po njegovi premestitvi v Pietrapertoso leta 1943 mu je še naprej pisala; ta pisma so bila odkrita šele nedavno.

&nbsp;

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>(Mednarodni) Mladinski pevski festival Celje</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/mednarodni-mladinski-pevski-festival-celje/</link>
		<pubDate>Fri, 26 Jun 2026 13:31:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414059</guid>
		<description><![CDATA[Mladinski pevski festival Celje (MPF) je najstarejše in najpomembnejše mednarodno tekmovanje mladinskih pevskih zborov v Sloveniji; lahko ga postavimo ob bok festivalom v Nantesu (FR), Neerpeltu (BE), Olomucu (CZ) in Arezzu (IT). Je tudi eden najsijajnejših celjskih kulturnih dogodkov. Začel se je leta 1946 kot množično srečanje okrajnih mladinskih pevskih zborov; njegov pobudnik in dolgoletni soorganizator je bil Jurče Vreže, ki je festival vodil vse do leta 1979, ko je organizacijo prevzel Zavod za kulturne prireditve Celje. Danes je glavni organizator festivala Zavod Celeia Celje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prekmurski tiski izpred sto let (1926)</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/prekmurski-tiski-izpred-sto-let-1926/</link>
		<pubDate>Tue, 16 Jun 2026 14:53:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415865</guid>
		<description><![CDATA[Doslej prvi znani tisk v prekmurskem knjižnem jeziku je Mali katekizem Franca Temlina iz leta 1715. Prekmurskim tiskom, tako knjigam kot tudi časnikom, natisnjenim v tem jeziku z madžarskimi črkami lahko kasneje intenzivno sledimo vse do konca prve svetovne vojne, ker je Prekmurje ozemeljsko bilo del ogrske polovice Avstro-Ogrske monarhije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ženska duša v barvi in vezenini</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/zenska-dusa-v-barvi-in-vezenini/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 13:29:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=398637</guid>
		<description><![CDATA[Ženska duša v barvi in vezenini je naslov projekta, v okviru katerega je delovna skupina natančno dokumentirala narodne noše – njihove posamezne dele, materiale ter bogate detajle, ki jih krasijo. Rezultat skrbnega raziskovalnega dela je priročnik in spletni arhiv, ki se sproti dopolnjuje in nadgrajuje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Današnja Slovenska ulica v Murski Soboti na razglednicah in fotografijah v svojih preimenovanjih konec 19. in v 20. stoletju</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/danasnja-slovenska-ulica-v-murski-soboti-na-razglednicah-in-fotografijah-v-svojih-preimenovanjih-konec-19-in-v-20-stoletju/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 12:26:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415750</guid>
		<description><![CDATA[Po poročanju časnika Muraszombat és Vidéke iz septembra 1887 je med ostalimi ulicami takratna Glavna ulica v Murski Soboti v obdobju  Avstro-Ogrske monarhije dobila madžarski naziv in sicer Fő-utcza in je potekala od križišča pri hiši odvetnika Geze Pinterja (tu danes stoji sodišče), do hiše Hartner Karolya (to je bila kotna zgradba oz. Hartnerjev kükel na mestu katere je danes stanovanjski blok), na križišču s sedanjo Lendavsko ulico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Najstarejši znani tisk Leopolda Volkmerja v ptujski knjižnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/najstarejsi-znani-tisk-leopolda-volkmerja-v-ptujski-knjiznici/</link>
		<pubDate>Wed, 03 Jun 2026 10:47:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413807</guid>
		<description><![CDATA[Februarja 2026 je minilo 210 let od smrti Leopolda Volkmerja (14. 10. 1741, Ljutomer – 7. 2. 1816, Destrnik), slovenskega duhovnika, učitelja, pesnika, prevajalca in narodnega buditelja, ki velja za začetnika posvetnega pesništva na slovenskem Štajerskem. Pisal je v domačem pokrajinskem knjižnem jeziku, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora. Velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani izvod pesmarice Pesme k tem opravili te svete meshe (1783). Knjižica velikosti 16 x 10 cm, vezana v usnje, je najstarejši znani Volkmerjev tisk.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vsaka mladost je polna sreče in radosti … Otroštvo Ivana Cankarja v vrhniški knjižnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/vsaka-mladost-je-polna-srece-in-radosti-otrostvo-ivana-cankarja-v-vrhniski-knjiznici/</link>
		<pubDate>Fri, 29 May 2026 12:34:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415180</guid>
		<description><![CDATA[Prvo in poglavitno, kar otrok zahteva od tebe in kar mu moraš dati, pa je spoštovanje. Kadar se ti zdi otroško početje nespametno in brezkoristno, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje početje še mnogo nespametnejše in brezkoristnejše, in otrok se moti malokdaj, večkrat se motiš ti, starec, ki si že pohujšan in nagnit. 

(I. Cankar, Moje življenje XIV.)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Branko Šömen ob 90-letnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/branko-somen-ob-90-letnici/</link>
		<pubDate>Mon, 25 May 2026 09:39:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414978</guid>
		<description><![CDATA[“Prekmurje je za mene moja prva domovina, prekmurščina je pravzaprav moj prvi jezik, slovenščina je že drugi, hrvaščina danes je tretji.”

— Branko Šömen, oddaja Intervju (27. 12. 2015), RTV Slovenija, arhiv RTV 365; navedek po prepisu oddaje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na delo v ljubljanski tovarni koles Rog</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/spomini-na-delo-v-ljubljanski-tovarni-koles-rog/</link>
		<pubDate>Fri, 22 May 2026 16:05:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415006</guid>
		<description><![CDATA[Digitalna zbirka ohranja in predstavlja osebne zgodbe, pričevanja in fotografske utrinke nekdanjih zaposlenih ljubljanske tovarne koles Rog, ene najbolj prepoznavnih ljubljanskih industrijskih zgodb 20. stoletja. Tovarna Rog se je po drugi svetovni vojni uveljavila kot največja proizvajalka koles v nekdanji skupni državi. Rogova kolesa so bila priljubljena zaradi kakovostne izdelave in cenovne dostopnosti, med najbolj popularne modele pa štejemo zložljivo kolo pony, ki je bilo proizvajano v več različicah tako za domači trg kot tudi za izvoz.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Marijan Tinev, Življenje med Muro in besedo</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/marijan-tinev-zivljenje-med-muro-in-besedo/</link>
		<pubDate>Fri, 15 May 2026 13:59:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414884</guid>
		<description><![CDATA[Besedilo prinaša prvo celovitejšo javno obravnavo življenja in ustvarjanja Marijana Tineva ter njegov opus umešča v literarni in domoznanski okvir prostora ob Muri. Temelji na avtorjevem lastnem kratkem življenjepisu in na knjigah, ki jih je podaril Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, njegov namen pa je osvetliti temeljne biografske okoliščine, osrednje tematske poudarke ter mesto tega opusa v lokalnem literarnem prostoru.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mariborska Koroška cesta</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/mariborska-koroska-cesta/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 12:25:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414108</guid>
		<description><![CDATA[Koroška ulica je najstarejša ohranjena mestna ulica. Predstavlja začetek državne ceste, ki je tudi v preteklosti vodila na Koroško. Njena severna pozidava izvira iz prve polovice 12. stoletja, ko so bile hiše še lesene stavbe in tako so se od številnih požarov v mestu kar štirje pričeli prav na Koroški cesti (v letih 1601, 1650, 1700, 1797). Ulica je bila prvič omenjena leta 1315 kot Markt (trg), šele leta 1438 se prvič omenja kot Khartner Gasse, pozneje pa so jo poimenovali Kaertner Strasse. Leta 1876 so celotno prometno povezavo od Glavnega trga do zahodne občinske meje poimenovali Kärtner Strasse, vse do leta 1919, ko so ime poslovenili v Koroška cesta.

Historistična arhitektura je na Koroški cesti vidna še danes, ko so fasade pretežno iz 19. stoletja, osnova pa je mnogo starejša. Že ob koncu 18. stoletja, z razvojem obrti in trgovine, so se stavbe pričele ločevati na stanovanjski in poslovni prostor.

Sredi 19. stoletja je Maribor dobil železniško povezavo, kar je povzročilo razvoj trgovine in obrti, zaradi česar je počasi prehajal iz sejemskega v pravo mesto. Vse to se je odražalo tudi na Koroški cesti. Do srede 19. stoletja je bila glavna trgovska in obrtniška ulica z lokali ter promenada mesta.

Leta 1919 je dobila slovensko ime - Koroška cesta. Leta 1941 so jo ponovno preimenovali z nemškim poimenovanjem, v letu 1945 pa se je vrnilo slovensko, ki ga nosi še danes.

Delček zgodovinske podobe je hranjen na razglednicah v Zbirki drobnih tiskov UKM.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Oroslav Caf: življenjska pot, njegova osebnost in kraji, ki so ga zaznamovali</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/oroslav-caf-zivljenjska-pot-njegova-osebnost-in-kraji-ki-so-ga-zaznamovali/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 09:05:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414215</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2024 je minilo 210 let od rojstva in 150 let od smrti Oroslava Cafa, duhovnika, jezikoslovca, zbiratelja ljudskih pesmi, ki je del svoje življenjske poti preživel tudi na Ptuju. V prispevku je orisana njegova življenjska pot, posebna pozornost je namenjena krajem, ki so ga zaznamovali ter njegovemu odnosu do slovenskega jezika in osebnostnim lastnostim, ki so pomembno vplivale, da se kot jezikoslovec v naši kulturni krajini ni uspel uveljaviti. Pomembno ga je opredeljevala razdvojenost, po poklicu je bil namreč duhovnik, po svoji notranji usmerjenosti pa jezikoslovec samouk, z obsežnim znanjem številnih jezikov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Nastop akrobatov z Ježice v Ljubljani konec avgusta leta 1931</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/nastop-akrobatov-z-jezice-v-ljubljani-konec-avgusta-leta-1931/</link>
		<pubDate>Wed, 29 Apr 2026 13:54:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414561</guid>
		<description><![CDATA[Akrobatska nastopa treh športnikov z Ježice sta se odvila v soboto, 29. avgusta 1931, ob 18. in 21. uri na Vegovi ulici, na prostoru med višjo realno gimnazijo in stavbo Glasbene matice. Nastopili so Stanislav Snoj, France Presetnik in Ivan Dobovšek. Med dogodkom je igrala železničarska godba.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Posvetila v knjigah Slovanske knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/posvetila-v-knjigah-slovanske-knjiznice/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Apr 2026 14:25:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414356</guid>
		<description><![CDATA[Posvetila v knjigah niso le osebna sporočila, temveč tudi dragoceni zapisi, ki v času in prostoru med seboj povezujejo avtorje, knjige in bralce, zato jih knjižnice skrbno ohranjamo kot del kulturne dediščine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Partizanska šola ‒ Slamna vas (1943/44, 1944/45)</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/partizanska-sola-%e2%80%92-slamna-vas-1943-44-1944-45/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Apr 2026 14:07:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412029</guid>
		<description><![CDATA[Vojna je prinesla številne omejitve. Delovanje šol je bilo okrnjeno, okoliški otroci so pogosto ostajali doma, podružnične šole pa so delovale le občasno ali sploh ne. Časi so bili nevarni. V tem obdobju se je okrepilo protifašistično gibanje, veliko ljudi se je pridružilo partizanom, hkrati pa so se po vaseh z več šoloobveznimi otroki začele organizirati manjše partizanske šole.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
