<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>KAMRA - Digitalne zbirke</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/hu/digitalis-gyujtemenyek/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Mon, 03 Aug 2026 12:07:00 +0000</lastBuildDate>
	<language>hu</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.5</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>Digitális gyűjtemények &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: park ob Dvorcu Trebnik nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-park-ob-dvorcu-trebnik-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Aug 2026 14:07:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414246</guid>
		<description><![CDATA[Sprehod od konjiškega Starega trga proti vznožju Konjiške gore razkrije tudi Dvorec Trebnik. Dvorec se v virih prvič omenja že v začetku 14. stoletja, poseben pečat pa mu je dala plemiška rodbina 𝐖𝐢𝐧𝐝𝐢𝐬𝐜𝐡𝐠𝐫ä𝐭𝐳. Ti so ga od leta 1828 do konca druge svetovne vojne uporabljali kot svojo letno rezidenco, veliko pozornosti pa so namenjali urejanju vrtov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Rudolf Galob – prosvetitelj, za Koroško zaslužen mož</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/rudolf-galob-prosvetitelj-za-korosko-zasluzen-moz/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 13:36:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412028</guid>
		<description><![CDATA[Življenjska pot in delo v dobro čebel in čebelarjev

Pred vami je dragocena življenjska zgodba o Rudolfu Galobu – Ziljanu in narodno zavednem koroškem Slovencu, ki ga je pot življenja ponesla na slovensko stran Koroške, v Mežico, kjer si je ustvaril družino in s svojim delom zapustil neizbrisne sledi.

Občina Mežica je pred Narodnim domom pred leti oblikovala prostor, kjer v »Aleji zaslužnih« izraža spoštovanje ter se spominja posameznikov, pomembnih za njeno rast in razvoj. 15. oktobra 2022 se je Mežica s slovesnim odkritjem doprsnega kipa Rudolfa Galoba poklonila njegovemu spominu. Ker je bil tako neskončno več kot le kot učitelj, šolski upravitelj, sadjar in čebelar, po čemer se ga spominja največ ljudi, je na njegovem spomeniku napis »prosvetitelj«.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Raduše, domoznanski drobci o naselju v Mestni občini Slovenj Gradec</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/raduse-domoznanski-drobci-o-naselju-v-mestni-obcini-slovenj-gradec/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 12:52:15 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413795</guid>
		<description><![CDATA[Domoznanstvo ne živi le v knjižnicah, arhivih in muzejih, ampak utripa predvsem zaradi posameznikov, ki jih nevidna sila pripadnosti žene, da brskajo po preteklosti in zbirajo raznovrstno gradivo vezano na domači kraj. Gospod Slavko Skarlovnik je eden izmed njih. Z lastno iniciativo, zagnanostjo, predvsem pa ljubeznijo do domačega kraja je na svojem domu ustvaril pravo domoznansko zbirko predmetov, fosilov in mineralov najdenih na območju Koroške. Del svojega zbranega gradiva  je predstavil tudi v dragoceni publikaciji o Radušah, ki jo predstavljamo v tej domoznanski zbirki na portalu Kamra. V njej je uvodoma zapisal:]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Naša Zofka</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/nasa-zofka/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Jul 2026 12:49:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414882</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici smo ob stoletnici smrti Zofke Kveder (1878–1926), prve slovenske klasikinje, kot jo je imenoval akademik dr. France Bernik, pripravili digitalno zbirko in razstavo o njenem življenju in ustvarjanju, ki zajema obdobje od preloma stoletij (iz 19. v 20. st.) do leta 1926. Naslov izhaja iz nagovora, s katerim so se na Kvedrovo obračali številni sodelavci in sodelavke, ko so ji kot urednici revije Domači prijatelj pošiljali svoja besedila.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Janez Zorko &#8211; kipar</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/janez-zorko-kipar/</link>
		<pubDate>Tue, 21 Jul 2026 14:28:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414904</guid>
		<description><![CDATA[Janez Zorko (1937–2023) je iz skromnih začetkov v Podgorju nad Sevnico ustvaril izjemno mednarodno umetniško pot, ki ga je vodila v srce pariškega Montparnassa. Tam je razvil prepoznaven kiparski izraz, razstavljal v uglednih galerijah in pustil trajen pečat tudi v javnem prostoru. Njegova zgodba je preplet ustvarjalne strasti, vztrajnosti in mednarodnega uspeha.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kruh brez meja: Zgodbe, ki povezujejo kulture, religije in generacije</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kruh-brez-meja-zgodbe-ki-povezujejo-kulture-religije-in-generacije/</link>
		<pubDate>Thu, 16 Jul 2026 13:53:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416405</guid>
		<description><![CDATA[V mnogih evropskih kulturah in religijah kruh predstavlja več kot le osnovno prehrambno živilo. Simbolizira živo vez med preteklostjo in sedanjostjo ter nas povezuje z življenjem naših prednikov in raznolikimi evropskimi rituali. Je tihi pričevalec zgodovine, obdobij lakote in vojn, časov miru in izobilja, različnih družbenih ureditev ter gospodarskih sprememb.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Cehovski znak usnjarjev</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-cehovski-znak-usnjarjev/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Jul 2026 12:15:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416824</guid>
		<description><![CDATA[Ali ste že opazili zanimiv znak na eni izmed hiš v Starem trgu?
Ta simbol razkriva zgodbo o obrti, ki je stoletja zaznamovala Slovenske Konjice.
Sprehod po Starem trgu razkriva marsikatero zanimivo zgodbo. Na fasadi ene izmed trških hiš lahko opazite kopijo cehovskega znaka usnjarjev in letnico, ki se začne z »17 …«. Nad portalom stavbe pa se nahajajo manjši cehovski znak, letnica 1867 ter črki M in B, ki označujeta tedanjega lastnika hiše, Martina Baumanna.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Študijski bralni krožek Knjigosnedke</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/studijski-bralni-krozek-knjigosnedke/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 17:45:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400525</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2005 se je v kletnem prostoru Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka zbralo deset bralk, ki so se skupaj z mentorico Natašo Škofic Kranjc  spraševale, kako oblikovati bralni krožek. Zdaj se od jeseni do konca pomladi z isto mentorico na dva tedna srečujejo v Krajevni knjižnici Trata, kjer s strastjo in navdušenjem razpravljajo o knjigah. V osemnajstih skupnih letih so prebrale skoraj tristo knjig in se o vsaki temeljito pogovorile.

Ob polnoletnosti bralnega krožka je nastala razstava Knjigosnedke praznujemo, ki povzema vsa leta literarnih potovanj. Razstava je bila najprej postavljena  aprila 2024 v Krajevni knjižnici Trata, kjer se knjigosnedke srečujejo, nato pa še oktobra 2024 v matični Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka, kjer se je začela njihova pot.

Zapisi članic in fotografije Olge Lipič  ujamejo vzdušje njihovih bralnih srečanj in nam prinašajo vpogled v globoke vezi, ki so se spletle z branjem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Božo Natale Radovič</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/bozo-natale-radovic/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 15:01:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416404</guid>
		<description><![CDATA[Nabrežinske korenine in tržaška leta Boža Radoviča]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Strmca in cerkev Marije Snežne</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/strmca-in-cerkev-marije-snezne/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 14:47:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416568</guid>
		<description><![CDATA[Strmca je naselje v severnem delu občine Postojna. V listinah je bila omenjena že leta 1162, in sicer kot lastnina Stiškega samostana. Življenje pa je tu utripalo že prej, saj je mimo vodila pomembna rimska cesta. Danes šteje osemindvajset gospodinjstev z dvainosemdesetimi prebivalci. Velja za najlepšo postojnsko vas.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Pisma  Vojke Šmuc</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/pisma-vojke-smuc/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 14:19:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416352</guid>
		<description><![CDATA[Tržačanka Vojka Šmuc je padla leta 1944 v bitki za Knin. Pred pridružitvijo partizanom je bila med letoma 1942 in 1943 v konfinaciji v južni Italiji, od koder so se ohranila njena pisma družini v Trst.

V Terranovi di Pollino v Bazilikati je spoznala italijanskega antifašista in konfiniranca Giulia Checchinija. Po njegovi premestitvi v Pietrapertoso leta 1943 mu je še naprej pisala; ta pisma so bila odkrita šele nedavno.

&nbsp;

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>(Mednarodni) Mladinski pevski festival Celje</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/mednarodni-mladinski-pevski-festival-celje/</link>
		<pubDate>Fri, 26 Jun 2026 13:31:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414059</guid>
		<description><![CDATA[Mladinski pevski festival Celje (MPF) je najstarejše in najpomembnejše mednarodno tekmovanje mladinskih pevskih zborov v Sloveniji; lahko ga postavimo ob bok festivalom v Nantesu (FR), Neerpeltu (BE), Olomucu (CZ) in Arezzu (IT). Je tudi eden najsijajnejših celjskih kulturnih dogodkov. Začel se je leta 1946 kot množično srečanje okrajnih mladinskih pevskih zborov; njegov pobudnik in dolgoletni soorganizator je bil Jurče Vreže, ki je festival vodil vse do leta 1979, ko je organizacijo prevzel Zavod za kulturne prireditve Celje. Danes je glavni organizator festivala Zavod Celeia Celje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prekmurski tiski izpred sto let (1926)</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/prekmurski-tiski-izpred-sto-let-1926/</link>
		<pubDate>Tue, 16 Jun 2026 14:53:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415865</guid>
		<description><![CDATA[Doslej prvi znani tisk v prekmurskem knjižnem jeziku je Mali katekizem Franca Temlina iz leta 1715. Prekmurskim tiskom, tako knjigam kot tudi časnikom, natisnjenim v tem jeziku z madžarskimi črkami lahko kasneje intenzivno sledimo vse do konca prve svetovne vojne, ker je Prekmurje ozemeljsko bilo del ogrske polovice Avstro-Ogrske monarhije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ženska duša v barvi in vezenini</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/zenska-dusa-v-barvi-in-vezenini/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 13:29:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=398637</guid>
		<description><![CDATA[Ženska duša v barvi in vezenini je naslov projekta, v okviru katerega je delovna skupina natančno dokumentirala narodne noše – njihove posamezne dele, materiale ter bogate detajle, ki jih krasijo. Rezultat skrbnega raziskovalnega dela je priročnik in spletni arhiv, ki se sproti dopolnjuje in nadgrajuje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Današnja Slovenska ulica v Murski Soboti na razglednicah in fotografijah v svojih preimenovanjih konec 19. in v 20. stoletju</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/danasnja-slovenska-ulica-v-murski-soboti-na-razglednicah-in-fotografijah-v-svojih-preimenovanjih-konec-19-in-v-20-stoletju/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 12:26:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415750</guid>
		<description><![CDATA[Po poročanju časnika Muraszombat és Vidéke iz septembra 1887 je med ostalimi ulicami takratna Glavna ulica v Murski Soboti v obdobju  Avstro-Ogrske monarhije dobila madžarski naziv in sicer Fő-utcza in je potekala od križišča pri hiši odvetnika Geze Pinterja (tu danes stoji sodišče), do hiše Hartner Karolya (to je bila kotna zgradba oz. Hartnerjev kükel na mestu katere je danes stanovanjski blok), na križišču s sedanjo Lendavsko ulico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Najstarejši znani tisk Leopolda Volkmerja v ptujski knjižnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/najstarejsi-znani-tisk-leopolda-volkmerja-v-ptujski-knjiznici/</link>
		<pubDate>Wed, 03 Jun 2026 10:47:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413807</guid>
		<description><![CDATA[Februarja 2026 je minilo 210 let od smrti Leopolda Volkmerja (14. 10. 1741, Ljutomer – 7. 2. 1816, Destrnik), slovenskega duhovnika, učitelja, pesnika, prevajalca in narodnega buditelja, ki velja za začetnika posvetnega pesništva na slovenskem Štajerskem. Pisal je v domačem pokrajinskem knjižnem jeziku, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora. Velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani izvod pesmarice Pesme k tem opravili te svete meshe (1783). Knjižica velikosti 16 x 10 cm, vezana v usnje, je najstarejši znani Volkmerjev tisk.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vsaka mladost je polna sreče in radosti … Otroštvo Ivana Cankarja v vrhniški knjižnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/vsaka-mladost-je-polna-srece-in-radosti-otrostvo-ivana-cankarja-v-vrhniski-knjiznici/</link>
		<pubDate>Fri, 29 May 2026 12:34:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415180</guid>
		<description><![CDATA[Prvo in poglavitno, kar otrok zahteva od tebe in kar mu moraš dati, pa je spoštovanje. Kadar se ti zdi otroško početje nespametno in brezkoristno, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje početje še mnogo nespametnejše in brezkoristnejše, in otrok se moti malokdaj, večkrat se motiš ti, starec, ki si že pohujšan in nagnit. 

(I. Cankar, Moje življenje XIV.)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Branko Šömen ob 90-letnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/branko-somen-ob-90-letnici/</link>
		<pubDate>Mon, 25 May 2026 09:39:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414978</guid>
		<description><![CDATA[“Prekmurje je za mene moja prva domovina, prekmurščina je pravzaprav moj prvi jezik, slovenščina je že drugi, hrvaščina danes je tretji.”

— Branko Šömen, oddaja Intervju (27. 12. 2015), RTV Slovenija, arhiv RTV 365; navedek po prepisu oddaje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na delo v ljubljanski tovarni koles Rog</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/spomini-na-delo-v-ljubljanski-tovarni-koles-rog/</link>
		<pubDate>Fri, 22 May 2026 16:05:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415006</guid>
		<description><![CDATA[Digitalna zbirka ohranja in predstavlja osebne zgodbe, pričevanja in fotografske utrinke nekdanjih zaposlenih ljubljanske tovarne koles Rog, ene najbolj prepoznavnih ljubljanskih industrijskih zgodb 20. stoletja. Tovarna Rog se je po drugi svetovni vojni uveljavila kot največja proizvajalka koles v nekdanji skupni državi. Rogova kolesa so bila priljubljena zaradi kakovostne izdelave in cenovne dostopnosti, med najbolj popularne modele pa štejemo zložljivo kolo pony, ki je bilo proizvajano v več različicah tako za domači trg kot tudi za izvoz.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Marijan Tinev, Življenje med Muro in besedo</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/marijan-tinev-zivljenje-med-muro-in-besedo/</link>
		<pubDate>Fri, 15 May 2026 13:59:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414884</guid>
		<description><![CDATA[Besedilo prinaša prvo celovitejšo javno obravnavo življenja in ustvarjanja Marijana Tineva ter njegov opus umešča v literarni in domoznanski okvir prostora ob Muri. Temelji na avtorjevem lastnem kratkem življenjepisu in na knjigah, ki jih je podaril Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, njegov namen pa je osvetliti temeljne biografske okoliščine, osrednje tematske poudarke ter mesto tega opusa v lokalnem literarnem prostoru.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
