V torek, 26. marca 1946, se je v “Žabji vasi” na Skalni kleti v Celju začela zgodba, ki že desetletja bogati slovenski kulturni prostor.
V času, ko so se rane druge svetovne vojne še celile, so štirje celjski mladeniči – Marijan Nunčič, Nobert Drugovič – Puba, Vendelin (Vendi) Videc in Avgust Lavrenčič – s pogumom, vizijo in ljubeznijo do glasbe uresničili zamisel o lastnem plesnem orkestru. Iz skromnih začetkov v predelu Skalna klet, tedaj znanem tudi kot Žabja vas, je zrasla izjemna glasbena zgodba.
Kljub vmesni prekinitvi med letoma 1963 in 1971 Plesni orkester Žabe (Big band Žabe) deluje vse do danes ter se upravičeno uvršča med najstarejše še delujoče big bande v Sloveniji. Njegova pot je prepletena z neštetimi nastopi, ustvarjalnimi presežki in sodelovanji z izjemnimi slovenskimi solisti zabavne glasbe, med katerimi so številna vidna imena, ki so zaznamovala slovenski glasbeni prostor.
Posebno mesto v tej zgodbi pripada dirigentom, ki so s svojim znanjem, predanostjo in umetniško vizijo soustvarjali prepoznavno zvočno podobo orkestra. Od ustanovnega člana Vendelina Vidca, preko Noberta Drugoviča mlajšega, do celjske glasbene legende Edvarda Goršiča ter njegovih naslednikov – Franca Kapusa, Tomaža Grintala, Lojzeta Krajčana, Klemena Repeta in Davida Jarha – vsi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu orkestra. Od leta 2011 orkester uspešno vodi dolgoletni član in predsednik Roman Fonda.
Celjskim Žabam pripada posebno mesto v slovenski glasbeni dediščini – kot simbol vztrajnosti, ustvarjalnosti in skupnosti. Njihova zgodba ni le zgodba o glasbi, temveč predvsem o ljudeh, ki so skozi desetletja s predanostjo ohranjali živ utrip celjskega big banda.
Podrobnejši pregled zgodovine najstarejšega še delujočega big banda v Sloveniji je dostopen na povezavi:
http://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/biserna-zgodba-celjskega-plesnega-orkestra-zabe.html
