skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Térkép  

Pekarna Jožefa Cotiča v Štandrežu

Bivši borec in partizanski bolničar Jožef Cotič iz Štandreža pri Gorici je po drugi svetovni vojni - v letih 1946/47 - odprl v rojstni vasi svoje prvo podjetje. Šlo je za okrepčevalnico v bližini glavnega vaškega trga (Štandrež št. 103, današnja ulica sv. Mihaela št. 167). Najemnino za prostor je plačeval znanemu gostilničarju Turriju. Prodajal je piškote in sladke kruhke, ki jih proizvajala ena najbolj znanih goriških pekarn, pekarna Viatori (njihov izvorni priimek je bil Hojak), pa tudi bombon ...

Olvasás tovább

Bivši borec in partizanski bolničar Jožef Cotič iz Štandreža pri Gorici je po drugi svetovni vojni - v letih 1946/47 - odprl v rojstni vasi svoje prvo podjetje. Šlo je za okrepčevalnico v bližini glavnega vaškega trga (Štandrež št. 103, današnja ulica sv. Mihaela št. 167). Najemnino za prostor je plačeval znanemu gostilničarju Turriju. Prodajal je piškote in sladke kruhke, ki jih proizvajala ena najbolj znanih goriških pekarn, pekarna Viatori (njihov izvorni priimek je bil Hojak), pa tudi bombone. Šlo je za čase, v katerih so bile take dobrote razstavljene v lepih steklenih vazah kot dragoceni predmeti, kar so pravzaprav tudi bile.

Prodajal je tudi mleko, ki ga je nabiral od vaških kmetov. Velikokrat mu ni uspelo prodati vsega mleka in zato je “pionirsko” - kot samouk - začel proizvajati sladoled iz neprodanega mleka. Šlo je za čisto naraven izdelek sestavljen iz svežih jajc, mleka, sladkorja, svežega sadja, itd. Da mu je šlo novo delo dobro od rok, priča dejstvo, da so na sladoled v Štandrež kmalu pričeli prihajati tudi ljudje iz mesta. Večkrat je nastala vrsta pred lokalom, saj je bila proizvodnja omenjena in ljudje so čakali da zamrzne naslednja “runda” sladoleda (takrat še ni bilo sedanjih modernih zamrzovalnikov in postopek je bil precej počasen). Približno od leta 1950 do leta 1955 si je pomagal tudi s prodajo radijskih sprejemnikov za firmo Kerševan (Kersevani) iz Gorice.  Okrepčevalnico je vodil kakih 10 let, dokler ni leta 1956/57 odprl svoje pekarne. S pomočjo očeta, zidarskega mojstra, je sezidal in sodobno opremil delavnico v kraju, ki mu domačini pravimo “na Brajdi”. Kasneje je nad delavnico zgradil tudi stanovanje za družino. Z ženo Dorotejo (nekaj časa je pri tem pomagala tudi hči Vilma) sta proizvajala predvsem domače tradicionalne sladkarije: piškote, sladek kruh imenovan “pinca”, potice, štruklje, “štraube” (flancati), pa tudi kolače za birmance in poročne torte. Tudi v tem poslu je imel veliko uspeha. Dejavnost je nadaljeval do leta 1976, ko se je upokojil. Jožef Cotič je umrl je 12. novembra 1986.

Picture

Hely

Hely megjelenítés

Információk

Közzétette

Dimitri Tabaj

Az eredeti anyag szerzője

Dimitri Tabaj

Az időszak, amelyet a kép ábrázol

Okrog leta 1960

A kép keletkezési ideje

Második világháború után

Személyek a fényképen

Jožef Cotič

Kulcsszavak

Pekarne, Okrepčevalnice, Bari, Štandrež, Gorica, Slovenci v Italiji

A közzététel dátuma

04.03.2018 14:35

Legutóbbi módosítás

04.03.2018 16:18

Možnost filtriranja

Keresés

Tartalom típus

KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA
KATEGÓRIA

Szervezet

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam