Ljudsko šolo v Trnovem pri Ilirski Bistrici so ustanovili leta 1814 in njen prvi učitelj je bil Josip Slavič. Pouk je potekal pri Matajzelnovih v Trnovem, danes Jurčičeva 2. Na pobudo mladega učitelja Frana Gerbiča so nasproti tedanje šole zgradili prvo šolsko stavbo in jo odprli leta 1866.
Z letom 1888 so v Samostanu Šolskih sester De Notre Dame začeli s poukom za dekleta. V stari šolski stavbi pa so se šolali le dečki in šola je postala Deška ljudska šola. Ob vhodu so vzidali marmorno ploščo z napisom VERI IN OMIKI. Ob zasedbi naših krajev so Italijani ploščo razbili. Izjava soseda Ivana Šircelja (1970).
Sledila je velika sprememba v učnem procesu in kadrovskih spremembah. Na Primorskem je tedaj izgubilo delo ali bilo zamenjanih nad 1500 učiteljev. Posledice teh posegov v slovensko šolo so občutili tudi na Bistriškem.
Ravnatelja šole Fortunata Lampreta so pregnali v Borovnico, učitelja Rudolfa Horvata so premestili v Juršče pri Knežaku od koder je pod pritiskom emigriral v Jugoslavijo. Razlog: sinu Božidarju je izdal spričevalo v slovenskem jeziku za vpis v ljubljanske šole. (Sin Božidar Horvat je bil moj srednješolski vzgojitelj v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in se z žalostjo spominjal teh dni.) Šolo je za tri leta prevzela učiteljica Marija Carli, ki pa je emigrirala v Jugoslavijo. Olga Tomšič je emigrirala leta 1925 v Jugoslavijo. Prišli so italijanski učitelji. Šola je postopoma ukinjala slovenski jezik in postala povsem italijanska šola.
Na sliki: dve skupini učencev trnovske deške šole ob zaključku šolskega leta 1922-1923. Na gornji sliki, je na levi vodja šole nadučitelj Fortunat Lampret, na spodnji sliki je na levi učiteljica Olga Tomšič , na desni stani obeh slik pa je prva italijanska učiteljica Pia La Loggia. Slikali so se na dvorišču Jenkove hiše na sproti šole. (vč)
