Slovenec je 26. septembra 1926 bralce seznanil, da se je v Brežicah »ugledni in podjetni veletrgovec g. Franc Lipej« odločil modernemu skladišču, zgrajenemu leto poprej, prizidati trgovino s stanovanjem v zgornji etaži. Lipejeve načrte je vodilni slovenski časopis pozdravil z naslednjimi besedami: »Stavba bo stala na najlepšem in najbolj prometnem prostoru ter bo v okras celemu mestu.«
Od odločitve do uresničitve je minilo presenetljivo malo časa. Slovenski gospodar je 11. novembra 1926 objavil oglas o splošni razprodaji »v veletrgovini Franca Lipeja v Brežicah radi selitve iz dosedanjih prostorov v novo zgrajeno trgovsko hišo, ki se gradi zraven sodnije v Brežicah«.
Trapezasto zemljišče med današnjo Černelčevo in Levstikovo ulico je pogojevalo tloris stavbe. Predhodno zgrajeno trgovsko skladišče stoji na vzhodnem delu zemljišča, medtem ko novejši del stavbe gleda proti zahodu in odprtemu prostoru pri vhodu v staro mestno jedro Brežic. Zaradi skladišča je stavba na severni strani daljša kot na južni, vendar nepozidan del parcele ni ostal neizkoriščen, ampak je služil za skladiščenje.
Novogradnja je bila klasičnega videza, a z napredno zasnovo. Z uporabo armiranega betona pri gradnji kleti in skladišča, vgradnjo centralnega ogrevanja (tretja stavba v Brežicah s tem sistemom, za bolnišnico in frančiškanskim samostanom) ter stranišč na splakovanje je v lokalni prostor presadila pridobitve moderne dobe.
Kot zanimivost navedimo še podatek, da je eden od dveh vhodov z današnje Černelčeve ceste prvotno služil kot uvoz v avtomobilsko garažo (leta 1913 si je Lipej kot prvi Brežičan na Dunaju kupil avto znamke Daimler, ki ga je v dvajsetih letih nasledil avto znamke Peugeot).
Priložena fotografija prikazuje zaključek tesarskih del nad sprednjim delom trgovske hiše Franca Lipeja v Brežicah konec leta 1926. Na ostrešju je tesarska ekipa domačega mojstra Karla Vogrinca (mož z zvitkom gradbenih načrtov). Iz fotografije je razvidno, da je Lipejevo trgovino dogradilo gradbeno podjetje G. Tönnies iz Ljubljane.
Fotografija objavljena v: Ivanka Počkar, Dve gasi, dva policaja in sto obrtnikov: življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic (Brežiške študije; 2), Društvo za oživitev mesta Brežic, Valvasorjev raziskovalni center, ZRC SAZU, Brežice 2005, str. 245. Kopijo hrani Posavski muzej Brežice.
