Aleja velikih v Gornji Radgoni se nahaja na Maistrovem trgu, v neposredni bližini muzeja Špital pod cerkvijo sv. Petra. Leta 2006 so tam na pobudo domačina Dušana Zagorca želeli počastiti izobražence in intelektualce z območja Gornje Radgone, ki so postali prepoznavni v Sloveniji in svetu. Gre za ljudi, ki so nosilci družbenega razvoja, kulture, znanosti in gospodarstva. Počastitev teh osebnosti predstavljajo njihovi v bron uliti doprsni kipi.
Kot prvega so septembra 2006 odkrili kip akademika dr. Antona Trstenjaka, psihologa, antropologa in teologa. Decembra 2007 sta sledila kipa jezikoslovca in nabožnega pisatelja Petra Dajnka ter narodnega buditelja, zgodovinarja in pisca Antona Krempla. S četrtim kipom so oktobra 2008 počastili spomin na pesnika in pisatelja Manka Golarja, junija 2009 pa so odkrili kip izdelovalca protetičnih pripomočkov Jožeta Veršiča. Oktobra 2009 je svoj kip dobil bibliograf dr. Franc Simonič, junija 2010 bibliograf in literarni zgodovinar dr. Janko Šlebinger, ter oktobra 2010 filozof dr. France Veber. Kip gotskega slikarja Janeza Akvile so odkrili oktobra 2012, novembra 2018, ob 100. obletnici bojev, pa še kip Rudolfa Maistra, borca za severno mejo.
Aleja velikih je bila sprva načrtovana za devet doprsnih kipov. Zaradi pomanjkanja prostora so kip radgonskega župnika in zavednega Slovenca Martina Gaberca, ki je bil prva žrtev druge svetovne vojne v Pomurju, oktobra 2021 postavili v na novo oblikovano Alejo svetega Petra, ki leži nekoliko nad Alejo velikih. Junija 2022 so v Aleji velikih ob 30. obletnici smrti odkrili še kip Ivana Krambergerja, dobrotnika iz Negove, inovatorja in politika. Dne 29. septembra 2026 je aleja dobila dvanajsti bronasti doprsni kip – ravnateljice in pisateljice Cilke Dimec Žerdin, ki je prva ženska med kipi pomembnih občanov. V Aleji velikih je tako sedaj vseh 12 načrtovanih kipov, s tem pa mineva tudi 20 let od postavitve prvega.
V neposredni bližini Aleje velikih so že junija 2001 postavili obeležje v spomin na 10. obletnico vojne za samostojno Slovenijo. Na podstavku stoji plošča z napisom »Nikoli več« v treh jezikih. Devet kromiranih pokončnih cevi s kapiteli predstavlja devet slovenskih dreves (vsako pokrivalo ima svojo obliko), kar si je zamislil umetnik Mirko Bratuša. Topovske cevi, ki so bile zasežene Jugoslovanski ljudski armadi, pa so prepuščene zobu časa; z njihovim preperevanjem in izginjanjem naj bi simbolično izginila tudi vojna in vojskovanje.
Bibliografija:
https://www.turizemnakmetiji.si/znam?url=Aleja+velikih%2C+Gornja+Radgona&id=86
https://visitradgona.si/znamenitosti/spominski-park-nikoli-vec/
