Ko je leta 1646 v Šmarju pri Jelšah prenehala razsajati kuga, so se domačini v zahvalo za odvrnitev te hude bolezni odločili zgraditi cerkev sv. Roka, zavetnika in priprošnjika zoper kugo. Že leta 1645 so na hribu, kjer danes stoji znamenita romarska cerkev, postavili leseno kapelo, do katere so opravljali procesije, pobožnosti in molitve k sv. Roku za prenehanje kužne epidemije. V manj kot letu dni je namreč kuga v kraju terjala več kot 200 življenj. Gradnja cerkve je trajala dvajset let in bila dokončana leta 1666. Zgrajena je bila v podeželskem gotskem slogu, kmalu po dokončanju pa je postala pomembna romarska cerkev. Novo podobo je začela dobivati leta 1737, ko je v Šmarje prišel župnik dr. Matej Vrečer. Pod njegovim vodstvom je cerkev dobila bogato baročno opremo, zaradi katere njena notranjost danes sodi med najlepše baročne sakralne ambiente v Sloveniji. Med letoma 1743 in 1753 je bila po pobočju do cerkve sv. Roka zgrajena tudi znamenita šmarska kalvarija. Z njeno izgradnjo se je romarska tradicija še okrepila.
Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete, kalvarija in romarska cerkev sv. Roka še danes tvorijo eno najpomembnejših romarskih središč na Slovenskem, ki ob največjih romarskih dnevih, 15. in 16. avgusta, privablja številne vernike in obiskovalce.
Pripravil: Jožef Čakš
