V mnogih evropskih kulturah in religijah kruh predstavlja več kot le osnovno prehrambno živilo. Simbolizira živo vez med preteklostjo in sedanjostjo ter nas povezuje z življenjem naših prednikov in raznolikimi evropskimi rituali. Je tihi pričevalec zgodovine, obdobij lakote in vojn, časov miru in izobilja, različnih družbenih ureditev ter gospodarskih sprememb.
Na Slovenskem je kruh vse do šestdesetih let 20. stoletja predstavljal temelj preživetja. Mnoge kmečke družine so živele v pomanjkanju, zato so spomini starejših generacij pogosto prežeti z zgodbami o hrepenenju po kruhu in spoštovanju do njega. Če je košček kruha padel na tla, ga je bilo treba pobrati in poljubiti. Med vzhajanjem testa se v hiši ni smelo prepirati, kruha pa se nikoli ni smelo vreči v smeti. Starejši zato o kruhu govorijo z izrazitim spoštovanjem in čustveno navezanostjo. V svojih pripovedih ga opisujejo kot »nebesa«, »svetinjo«, »zlato«, »bogastvo« ali »sveto besedo«. Takšen odnos je povezan tudi s krščansko tradicijo, v kateri ima kruh pomembno duhovno in simbolno vlogo.
Podobne predstave najdemo tudi v drugih evropskih kulturah. Kruh pogosto simbolizira skupnost, blagoslov, družino, varnost, ljubezen in toplino doma. V pravoslavni tradiciji imajo pomembno mesto obredni kruhi, kot so česnica, slavski kolač, vasilica idr. Zanje so značilni okrogla oblika, prepleteno testo in bogato okrasje. Kruh se ne reže, temveč lomi, saj lomljenje simbolizira povezanost družinskih članov in prenašanje blagoslova.
Sveti in čustveni odnos do kruha se je začel spreminjati v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so se življenjske razmere izboljšale. Ljudje so začeli kupovati pekovske izdelke v pekarnah, tehnološki razvoj parnih peči pa je prinesel nove načine peke, vendar je vsak hlebec še vedno skrbno oblikovala pekovska roka. Do konca stoletja je prehrambna industrija postala vse bolj avtomatizirana, ponudba kruha pa vse bolj raznolika. Ob tem se je spreminjal tudi naš odnos do te simbolne hrane.
Ali kruh še vedno simbolizira bogastvo, ljubezen, blagoslov in prijateljstvo? Ali še vedno predstavlja spoštovanje do družinskih članov, dela gospodinj ali pekov ter do narave – žita, vode in mlinov? Se zavedamo, da je kruh v času vojn pogosto med prvimi dobrinami, ki jih začne primanjkovati?
Digitalna zbirka je nastala na podlagi raziskovalne študije, ki so jo izvedle študentke in študenti Univerze v Novi Gorici, Fakultete za humanistiko in Akademije za umetnost pod mentorstvom doc. dr. Jasne Fakin Bajec in prof. dr. Petra Purga. Raziskava je izhajala iz prepričanja, da lahko skozi raznovrstne zgodbe o kruhu bolje razumemo sebe ter odnose med ljudmi, stvarmi, naravo, okoljem in družbo. Kruh namreč ni le hrana, temveč nosilec spominov, vrednot, znanj in izkušenj.
Pri raziskovanju smo sledili misli Daniela Millerja, ki je v knjigi Materialna kultura (2016) zapisal, da »našo človeškost najbolje razumemo, izrazimo in cenimo tako, da pozornost usmerimo v našo temeljno materialnost, [v prefinjene odnose] med osebo in stvarjo, med živim in neživim, med subjektom in objektom. […] Bolj poglobljeno razumevanje stvari bo privedlo do bolj poglobljenega razumevanja ljudi« (Miller 2016: 20–22). Kruh kot pričevalec številnih življenjskih zgodb nas zato vodi skozi raznolike teme – od migracij, religij in kulturnih stikov do razvoja pekarske obrti, mlinarstva, parnega stroja, industrije ter vloge vode kot ključnega elementa pri nastajanju kruha. Hkrati odpira razmislek o našem odnosu do narave, naravnih virov in prihodnosti skupnosti, v katerih živimo. Rezultate raziskave smo objavili v e-knjigi Kruh brez meja: Zgodbe, ki povezujejo kulture, religije in generacije (Fakin Bajec, ur. 2026). V tej digitalni zbirki pa predstavljamo izbor zgodb, posvečenih dediščini Slovenije, s posebnim poudarkom na Vipavski dolini, njeni pekarski tradiciji ter življenjskih zgodbah ljudi, ki so kruhu skozi stoletja dajali poseben kulturni in simbolni pomen.
Raziskovanje študentov je potekalo v okviru projekta PUŠ – Problemsko učenje študentov v delovnem okolju, ki se je od februarja do junija 2026 izvajal v tesnem sodelovanju z družbo Mlinotest d. d. in Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine. S ponovnim odkrivanjem zgodovine in etnologije kruha je projekt odpiral prostor za kritično razmišljanje o našem odnosu do zgodovine, kulture, narave in tehnologije. Mlinotest je v projektu nastopal kot ključni gospodarski partner, ki je študentom omogočil vpogled v delovanje sodobne prehrambne industrije, razvoj izdelkov ter pomen povezovanja industrijskega znanja z lokalno zgodovino in dediščino.
Ustvarjalne ideje študentov ter akademska znanja s področij dediščine, kulture, ekologije in etike so hkrati predstavljale pomembno podporo Društvu ljubiteljev pašte pri razvoju kulturnih vsebin ter izobraževalnih in turističnih programov za doživljajski center Rustjeve hiše kruha v Ajdovščini, ki se vse bolj uveljavlja kot prostor učenja, ustvarjalnosti, medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja lokalne skupnosti.
Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
