Jurče Vreže je leta 1936 z Maksom Pirnikom, Emilom Ulago, Jožetom Zornom in drugimi ustanovil Društvo pevovodij mladinskih zborov (DMPZ), s sedežem najprej v Slovenskih Konjicah, nato v Mariboru, in mu tudi predsedoval. Namen društva je bil širjenje mladinskega zborovodstva po šolah, gojenje sodobne glasbe s socialno tematiko, promocija pevske kulture, prirejanje zborovskih revij, strokovno izpopolnjevanje zborov ter izdajanje mladinske zborovske literature. Društvo je prirejalo revije in mini festivale, načrtovalo je tudi večji festival v Mariboru, a je takrat ostalo le pri ideji. V društvu so izdali tri zvezke revije Mladinski zbori. To je bil prvi poskus načrtne organizacije mladinskega zborovodstva, ki ga je Vreže nadaljeval takoj po vojni z Mladinskim pevskim festivalom v Celju.
Vreže je učiteljeval do leta 1968, ves čas je bil tudi glavni organizacijski tajnik in duša MPF – to delo je opravljal do leta 1979. Udejanjal je svojo vizijo ustanavljanja zborov po šolah, organiziral zborovske revije in zborovodske seminarje, spodbujal skladatelje k ustvarjanju novih skladb, zbiral in urejal je mladinsko zborovsko literaturo. Bil je tudi predsednik glasbene komisije za mladinske zbore pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Tudi kasneje ni miroval, saj je tvorno vplival na vsebino in obliko festivala, na festivalu pa bdel nad knjižnico mladinske zborovske literature. Od leta 1972 je vodil tudi Koncertno poslovalnico v Celju, ki je v okviru glasbenih abonmajev skrbela za bogato ponudbo glasbenih dogodkov in glasbenih ekskurzij v Ljubljano in Zagreb, pa tudi številnih prireditev za mladino.
Za svoje vsestransko delo je nestor zborovodij slovenskega mladinskega zborovskega petja Jurče Vreže prejel več priznanj in nagrad, najpomembnejše med njimi so: priznanje Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Celje (1959), red dela s srebrnim vencem (1972), priznanje Glasbene mladine Slovenije (1975), najvišje priznanje Glasbene mladine Jugoslavije (1976), Šlandrovo nagrado mesta Celja (1976), častno članstvo Zveze glasbenih pedagogov Jugoslavije (1979), Prešernovo nagrado Kulturne skupnosti Celje (1980), Žagarjevo nagrado (1982) ter celjski grb (1986).
Po njegovi smrti (1987) je organizacijski odbor MPF leta 1989 sklenil počastiti njegov spomin z ustanovitvijo po njem poimenovane nagrade za najboljšo mladinsko zborovsko skladbo, vendar do uresničitve tedaj ni prišlo. Davna namera o nagradi Jurčeta Vrežeta je uresničena na 37. MPF leta 2026, ko praznujemo 120-letnico rojstva Jurčeta Vrežeta, 100-letnico začetka njegovega poklicnega delovanja in 80-letnico Mladinskega pevskega festivala. Nagrada Jurčeta Vrežeta je namenjena najboljšemu zboru tekmovanja.