Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje v svojih zbirkah hrani številne dragocene in redke tiske. Med te sodi grafična mapa Celeia antiqua et nova, ki je izšla v dveh zvezkih v samozaložbi »zbiratelja domačih starožitnosti in preiskovatelja celjske preteklosti« Martina Perca (1883–1956). Ta si je zamislil delo, v katerem bi v besedi in sliki predstavil »davno in slavno preteklost celjskega mesta«. Prizadevnega sodelavca je našel v celjskem slikarju, ilustratorju in grafiku Avgustu Frideriku Seebacherju (1887–1940), ki je za oba zvezka prispeval 24 radirank.
Radiranka ali jedkanica je stara grafična tehnika globokega tiska, pri kateri umetnik na polirano kovinsko ploščo nanese voščeno zmes, nariše motiv in ga z iglo vreže do kovine. Ploščo nato jedka v kislini, ki poglobi vrezane linije, jo očisti, nanjo nanese barvo in odtisne na navlažen papir. Zaradi porazdelitve barve, ki prodre v poglobljene linije, noben odtis ni enak drugemu, zato vsak velja kot original.
I. zvezek grafične mape Celeia antiqua et nova je izšel leta 1926. Mapa vsebuje dvanajst Seebacherjevih radirank, ki prikazujejo podobo rimske Claudie Celeie in dogodke iz krščanske legende o svetem Maksimilijanu, kakor sta si jih na podlagi arheoloških najdb in drugih virov predstavljala umetnik in izdajatelj Perc. Spremljajoči katalog, za katerega je Martin Perc napisal besedilo k posameznim grafičnim upodobitvam, je izšel v slovenskem in nemškem jeziku; oba je natisnila celjska tiskarna Brata Rodé & Martinčič – slovenskega v 60 izvodih in nemškega v 40 izvodih.
Leta 1930 je naposled izšel še II. zvezek z naslovom Celjski grofje (Die Grafen von Cilli). Tudi tega je Seebacher opremil z dvanajstimi radirankami, ki jih je lastnoročno odtisnil. Na njih je na podlagi Perčevih zamisli in lastne umetniške ustvarjalnosti upodobil zgodovino grofov in knezov Celjskih, predvsem njihov dramatični vzpon in propad. Grafično mapo dopolnjuje katalog s spremljajočim besedilom k posameznim grafikam; predgovor zanj je prispeval njegov založnik in izdajatelj Martin Perc, strokovna zgodovinska besedila pa celjski zgodovinar in profesor Janko Orožen (1891–1989). Katalog je izšel v slovenskem in nemškem jeziku; slovenskega je natisnila tiskarna Brata Rodé & Martinčič, nemškega pa tiskarna Celeja.
Delo je izšlo v nakladi 100 izvodov, zato danes predstavlja precejšnjo redkost. V Osrednji knjižnici Celje v zbirki redkih tiskov hranimo po en popoln izvod obeh zvezkov. Lastniški žig na radirankah dokazuje, da so bile te prvotno del knjižnične zbirke medvojne Javne mestne knjižnice v Celju, med drugo svetovno vojno so nato prešle v last nemške Volksbücherei der Stadt Cilli, po njej pa so postale del knjižničnega fonda Študijske knjižnice v Celju, katere naslednica je Osrednja knjižnica Celje. Vsak zvezek z grafičnimi listi in katalogoma je shranjen v ločeni mapi, ti pa sta vloženi v večjo kartonasto zaščitno mapo.
Osrednja knjižnica Celje je v letih 2007 in 2010 poskrbela za izid faksimilirane izdaje obeh zvezkov v nakladi 300 izvodov. Seebacherjeve upodobitve dogodkov iz legende o svetem Maksimilijanu krasijo tudi roman Alme Maksimilijane Karlin Maksimilijan Celjski, ki je izšel leta 2025 pri Celjski Mohorjevi družbi.
