Javna dela v Knjižnici Komen

Med najpogostejšimi izvajalci so kulturne in izobraževalne ustanove, zlasti knjižnice, ki zaradi svoje odprtosti, družbene funkcije in razvejanosti programov omogočajo širok spekter nalog ter usposabljanj. Knjižnice podpirajo socialno vključenost, omogočajo dostop do svojih storitev za vse in spodbujajo vseživljenjsko učenje, prav zaradi tega so pomemben element lokalne skupnosti.

Knjižnice se v svojem delovanju soočajo s kadrovsko podhranjenostjo in si s programi javnih del tako omogočijo dodatno kadrovsko podporo. Občina Komen je javnim delom naklonjena in prijavo na razpis vsako leto podpre. Razpis, ki skoraj vsako leto spreminja pogoje, ima pogosto zahteve, zaradi katerih težko pridemo do kandidatov, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in so pripravljeni opravljati delo, za katerega nimajo zagotovila za prihodnost. Redko se namreč najde prosto delovno mesto po končanem javnem delu. Kljub vsemu smo kar nekajkrat bili uspešni in smo imeli srečo pri izbiri kandidatov. Lahko rečemo, da je z javnimi deli knjižnica v Komnu veliko pridobila. Z vključitvijo dodatnega kadra lahko izvajamo več kulturnih in izobraževalnih vsebin, prisotnost dodatnega osebja omogoča boljšo podporo obiskovalcem, krajše čakalne dobe in več individualne pomoči.

Verjamemo, da so imeli koristi tudi udeleženci programa, saj delo v knjižnici omogoča razvoj mehkih veščin (komunikacija, timsko delo, organizacija) ter digitalnih znanj, ki so pomembna za sodobni trg dela. Izkušnje iz javnih del v knjižnicah so relevantne za zaposlovanje v izobraževalnih, kulturnih in socialnih ustanovah, kar prispeva k zmanjševanju dolgoročne brezposelnosti. Knjižnice s svojo odprto naravo in strokovnim kadrom nudijo podporno okolje, ki udeležencem pomaga pri ponovnem vstopu v delovni proces.

Lahko potrdimo,  da izvajanje javnih del v kulturnih ustanovah prispeva k večji socialni integraciji ranljivejših skupin in krepitvi dostopnosti javnih storitev.

Kljub številnim prednostim se knjižnice soočajo z izzivi:

• dolgotrajno in intenzivno uvajanje udeležencev,
• časovna omejenost trajanja programov,
• administrativne obremenitve, ki se iz leta v leto spreminjajo,
• variabilna stopnja predhodnih kompetenc udeležencev,
• nemotiviranost udeležencev in zaposlenih.

V komenski knjižnici je bilo od leta 2000 v javna dela vključenih 7 javnih delavcev, večinoma starejši, nekaj let pred upokojitvijo. Vključeni so bili tudi po več let, v skladu s pogoji razpisa. Po končanem javnem delu so vsi ostali v stiku s knjižnico. Poudarili so, da jim je knjižnica pokazala, da obstaja delovno okolje, kjer so cenjeni in spoštovani. V knjižnico se vračajo kot bralci in obiskovalci. Poseben primer je bil starejši moški, ki je bil prej zaposlen na gradbenem podjetju kot skladiščnik. Najprej javnega dela ni želel sprejeti, saj je bil v njem prisoten občutek manjvrednosti in strah pred delom z ljudmi. Kljub strahovom je delo sprejel in v knjižnici ostal več kot dve leti. Ob odhodu je povedal, da si nikoli ni predstavljal, da je v knjižnici toliko tako raznovrstnega dela.

Naloge udeležencev, ki so bili vključeni v program:

• pomoč pri organizaciji kulturnih in izobraževalnih dogodkov,
• pomoč pri delu z uporabniki (informiranje, usmerjanje, osnovna digitalna pomoč),
• sodelovanje v projektih za ranljive skupine,
• urejanje gradiva, pripravo razstav in promocijskih vsebin,
• tehnično in logistično podporo pri programih knjižnice.

Javna dela v knjižnici Komen predstavljajo uspešen model sodelovanja med kulturnim sektorjem in aktivno politiko zaposlovanja. Sodelovanje prinaša sinergijske učinke: knjižnice pridobijo dodatno podporo ter lahko širijo svoje programe, udeleženci pa razvijajo kompetence, ki izboljšajo njihovo zaposljivost in socialno vključenost. Za dolgoročno uspešnost je ključno strateško načrtovanje, podpora mentorstvu in institucionalna podpora knjižnicam kot pomembnim izvajalkam javnih del.