Z imenom Frančiška Ksaverija je na Slovenskem povezanih veliko cerkva in še več kapel. Misijonar v Indije in na Japonskm v 16. stoletju je bil vseskozi obdan s slavo izrednega čudodelnika. Z njegovim češčenjem pri nas povezana bogata romarska tradicija. Med ljudstvom je obveljal za patrona zoper kugo, zoper hudo uro in še kot varuh za srečno zadnjo uro.
Leta 1715 je v okolici Gornjega Grada zavladala velika lakota. Da bi bilo trpljenje še večje, jo je pospremila še živinska kuga. Bilo je tako hudo, pravi kronist, da ni zalegla več nobena človeška pomoč. Zato se je gornjegrajski dekan Ahacij Stržinar odločil in z dovoljenjem ljubljanskega škofa, kamor je sodila ta čas župnija, v cerkev sv. Barbare v Radmirju postavil na Marijin oltar sliko sv. Frančiška Ksaverija.
Glasovi o čudežih in uslišanjih pri sv. Frančišku so segli daleč naokrog. Število romarjev je naraščalo iz dneva v dan. Že čez leto dni je sv. Frančišek dobil oltar in še malo pozneje lastno kapelo. Pa tudi to ni bilo dovolj. Odločil so se, da bodo staro cerkev sv. Barbare podrli in postavili novo. Gradili so jo v letih od 1721 do 1725. Na god sv. Simona jo je leta 1728 blagoslovil škof Feliks Schrattenbach. Prejšnji zavetnici sv. Barbari pa so posvetili oltar v stranski kapeli.
K slavi radmirske cerkve so veliko pripomogli jezuiti, saj je bil sv. Frančišek njihov svetnik. Ker so delovali po vseh evropskih dvorih, so o njem spregovorili tudi vladarjem. Tako se je glas o tej slovenski božji poti razširil na vse strani. Dandanes o tem pričajo darila kraljevskih dvorov in plemiških družin: čudovita bogoslužna oblačila in posode. Med njimi najdemo plašč, ki ga je izvezla cesarica Marija Terezija iz svoje poročne obleke in podarila cerkvi v Radmirju. Ali pa občudujemo monštrance in kelihe, ki sodijo v vrhove zlatarske umetnosti tistega časa v Evropi. Ti bogati darovi, ki so jih prinašali s francoskega, španskega, poljskega ter seveda avstrijskega in nemškega dvora, povedo, da je bilo Radmirje v 18. stoletju to, kar je danes npr. Lurd.
Besedilo povzeto po: https://www.kam.si/radmirje/ (avtor Franci Petrič)
Razglednico hrani Domoznanski oddelk Osrednje knjižnice Celje
