Slovenci na Madžarskem so kot narodnostna manjšina v obdobju po drugi svetovni vojni delovali v okviru Demokratične zveze Južnih Slovanov, ki je bila ustanovljena oktobra 1947. Leta 1969 je ta DZJS, ki je sedež imela v Budimpešti, izdala statut iz katerega je razvidno, da je med Južnimi Slovani na Madžarskem bilo 5000 Srbov, 5000 Slovencev in 75000 Hrvatov.
V okviru te Zveze so porabski Slovenci začeli izdajati leta 1986 Slovenski koledar, ki je do leta 1991 izhajal v Szombathelyu. Do izdaje tega koledarja so porabski Slovenci imeli svoje strani s tamkajšnjo hrvaško in srbsko manjšino v skupnem Narodnem kalendarju, in sicer od leta 1946 dalje. Slovenski koledar je od leta 1986 pa vse do leta 1996 izhajal v črno-beli verziji, šele v koledarju za leto 1997 pa imamo barvne fotografije.
Oktobra 1990 so mlajši porabski izobraženci z nekaterimi starejšimi narodnostnimi aktivisti, ki so že prej delovali za ohranitev porabskih Slovencev, ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru. Zveza je že za leto 1992 izdala Slovenski koledar. Koledar je prinašal prispevke o manjšini (dogajanja med porabskimi Slovenci), sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko, pa tudi med ustanovami na obeh straneh meje, napisane v knjižni slovenščini in v porabskem narečju, bogato slikovno gradivo, krajše prispevke za najmlajše ter literarna dela domačih piscev in avtorjev iz Slovenije. Zaradi prezahtevnega koncepta in večinske uporabe slovenskega knjižnega jezika ter s tem manjše priljubljenosti, se je Slovenski koledar leta 1997 usmeril h krajšim in manj strokovnim prispevkom s poljudno vsebino. Besedil v knjižni slovenščini je bilo okoli 20%, vsa druga so bila v porabskem narečju. Slovenski koledar so prejemale vse slovenske družine v Porabju v obliki knjižnega daru.
Slovenski koledar se je z letom 2010 preimenoval v Porabski koledar, izdala ga je Zveza Slovencev na Madžarskem v nakladi 800 izvodov. Koledar je bil razdeljen na rubrike kot npr. Porabje, Po dolaj pa brgalj, Literatura, Malo za smej idr., v katere so bili uvrščeni prispevki avtorjev, jezik je bilo večinoma porabsko narečje.
Oktobra 2022, ko je bil zadnji popis prebivalstva na Madžarskem, se je 3965 prebivalcev opredelilo za Slovence. Število opredeljenih Slovencev je glede na popis iz leta 2011 (2820 Slovencev) naraslo kar za tretjino. Leta 2025 pa je izšel že 39 letnik sprva Slovenskega, sedaj pa Porabskega koledarja.
Predhodnik današnjega časnika Porabje je bila slovenska stran (od srede osemdesetih let tri strani) v tedniku Narodne novine – Ljudski list (1945-91), ki je bil glasilo Demokratične zveze Južnih Slovanov na Madžarskem. Zveza Slovencev na Madžarskem je 14. februarja 1991 izdala prvo številko časnika Porabje, s podnaslovom časopis Zveze Slovencev na Madžarskem. Namenjen je bil Slovencem v Porabju in drugod na Madžarskem. Sprva je bil to dvotednik na šestih straneh. Poleti 2005 je časnik postal tednik in nekje takrat je začel izhajati delno v barvah, od leta 2017 pa obsega že dvanajst barvnih strani. Torej se je časnik iz skromnega dvotednika razvil v »normalen« časnik, ki se z veseljem prelista. Ciljno bralstvo so predvsem Slovenci v Porabju in drugod na Madžarskem, jezik časnika sta knjižna slovenščina in porabsko narečje. Vsebinsko se ukvarja z narodnostnimi vprašanji, aktualnimi dogodki, zanimive so biografije Porabcev v domačem narečju, časnik prinaša tudi razne poljudnoznanstvene serije, tako npr. o pojavih v domačem jeziku, in tudi etnološke vsebine. Prisotni so še potopisi in književna dela za odrasle in otroke. Vanj pišejo predvsem porabski izobraženci in tudi avtorji iz Prekmurja. Časnik se je zmeraj financiral iz dveh virov in sicer je to s slovenske strani Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, od drugega letnika, to je leta 1992, pa je sofinancer postala tudi madžarska država preko sklada za manjšine.
Prva in hkrati glavna in dolgoletna urednica časnika Porabje je bila Marijana Sukič, ki se je leta 1992 upokojila. Nova urednica je Nikoletta Vajda-Nagy. Od januarja leta 2022 časnik izhaja tudi v spletni obliki na naslovu: https://porabje.eu/category/tednik-slovencev/
V okviru projekta Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane je nastal portal Digitalna knjižnica Slovenije https://www.dlib.si/, ki skrbi za digitalizacijo in objavo Slovenike. Za navedeni portal je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota prispevala digitaliziran časnik Porabje za leta od 1991-2022, ki je dostopen na naslovu: https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dporabje%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper.












