Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 so slovensko ozemlje zasedle tri okupatorske države. Nemški okupator je zasedel področje Gorenjske, Spodnje Štajerske s severnim delom Dolenjske, Mežiško dolino in severozahodni del Prekmurja.
Nemška okupacijska uprava, pod katero se je znašla tudi naša občina, je takoj po zasedbi začela z raznarodovalnimi ukrepi. Prekrivali in ponemčili so slovenske napise, imena in priimke prebivalstva, uničevali slovenske knjige, zbirali in uničevali kulturni material in razpustili vsa slovenska društva. Najpomembnejši ukrep je bila uvedba nemščine v vrtcih, šolah in učiteljiščih. Poleg ponemčevanja sta bila temelja raznarodovalna ukrepa tudi izgon prebivalstva in kolonizacija Nemcev.
Temeljne smernice za izgon Slovencev, ki jih je podpisal Heinrich Himmler, državni komisar za utrjevanje nemštva in obenem šef nemške policije, so določale izgon v štirih valovih.
V prvem valu naj bi bili izseljeni slovenski izobraženci (učitelji, profesorji, duhovniki, sodniki, uradniki, zdravniki), v drugem ljudje, ki so se naselili na Gorenjsko in Spodnjo Štajersko po letu 1914. Tretji val izseljevanja naj bi zajel ljudi iz obsavsko-obsoteljskega področja. Tu naj bi tudi naselili Nemce, predvsem tiste iz Kočevske. V zadnjem, četrtem valu je bil predviden izgon vseh, ki niso zaprosili za sprejem v nemški raznarodovalni organizaciji oz. jih Nemci zaradi rasnih in političnih razlogov niso želeli sprejeti vanjo.