Šiša Pangma 8046 m, 1989: prvenstvena smer v jugozahodni steni

To je bila prva slovenska odprava, ki je v Tibet stopila preko mejnega prehoda Zangmu in se odpeljala do 40 kilometrov oddaljenega Nyalama. Tam se je začel pohod do baze, ki je bila na višini 5300 metrov. Aklimatizacija je potekala na Njanang Ri (7071 m), zadnjem visokem vrhu v vzhodnem grebenu Šiša Pangme, ter na okoliških pet- in šesttisočakih.
Zdravje je precej načelo alpiniste, zato so se naveze pomešale. V centralni steber sta se odpravila Štremfelj in Kozjek, Grošelj in Bence pa v desni del stene. Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek sta v treh dneh v alpskem stilu preplezala prvenstveno smer v osrednjem stebru južne stene. V steni je bil neznosen mraz, sama strmina pa Kozjeku ni omogočala, da bi se oblekel v kombinezon, ki ga je nosil s seboj, zato je pomrznil. Z vrha sta sestopila na višino 7500 metrov ter se srečala z Vikijem Grošljem in Filipom Bencetom. Naslednje jutro sta presodila, da bosta lahko sama sestopila v dolino, druga naveza pa je nadaljevala proti vrhu in ga tudi dosegla. Zaradi omrzlin je Kozjek po vrnitvi v domovino ostal brez palca na desni nogi.
Po vrnitvi v bazo je Pavle Kozjek v svoj dnevnik zapisal: ”Gotovo sem videti zelo nebogljen, ko takole ležim ob šotoru z vijoličastimi, zateklimi prsti na rokah in nogah. Nastavljam se soncu, ki jih greje in suši, grejeta pa jih tudi Complamin in Johnny Walker, zato so vroči kot žerjavica. Smešno: prvič pijem viski na zdravniški recept.”

Avtorica besedila: Jelena Justin